Kirgizija meji na Uzbekistan, Kitajsko in Kazahstan, je odročna in skrivnostna dežela neverjetne lepote - pa naj si bo to neokrnjena gorata pokrajina ali pa zgodovinske znamenitosti.
Gore, visoke prek 7000 metrov, ledeniki, puščave, cvetoči alpski travniki, pravljični gozdovi, stepe s čredami divjih konj, in prek 2.000 jezer. Kirgizija je v času, ko je bilo že vse odkrito in skomercializirano, eden tistih zadnjih redkih biserov, ki jih malce bolj alternativni popotniki tako željno iščejo.
Osupljiva narava je idealna za pohodništvo, v svoje jurte pa vas bodo rade volje sprejela nomadska ljudstva. In vam postregla s steklenico vodke - Kirgizi so le morali nekaj odnesti od 120 let ruske vladavine. Samostojnost so proslavili leta 1991.
Od polarnega do subtropskega
In še nekaj praktičnih napotkov: podnebje v Kirgiziji je tipično celinsko z mrzlimi zimami in vročimi poletji. Ker je to gorato območje, se sneg na višjih predelih zadržuje skozi vse leto - ob prečkanju polarnega prelaza Torugart pa lahko celo pričakujete temperature pod ničlo ob vsakem letnem času. A takoj, ko pridete z gora, vas čaka druga podoba: na jugozahodu tako uživajo subtropsko podnebje.
Najboljši čas za obisk je med majem in oktobrom. V večjih mestih imate široko izbiro povsem solidnih hotelov, na podeželju pa je navada prenočevati pri ljudeh, v nomadskih jurtah. Odprti in širokosrčni Kirgizi, potomci ruskih plemen, ki so sem migrirali v 13. stoletju, vas bodo rade volje gostili - še posebej koristno pa je, če znate par njihovih ali ruskih besed in vedno prinesite s seboj kak dar.
Dieta vodke in mesa
Pitje je ena izmed poglavitnih kirgizijskih družabnih tradicij. Ne glede na to, ali vam postrežejo s čajem, fermentiranim konjskim mlekom ali z vodko, pričakujte, da vam bo vaš gostitelj polnil kozarec dolgo v noč. V tamkajšnjih trgovinah boste verjetno najbolj ostrmeli nad količino vodke - ki so jo Kirgiziji predstavili Rusi - na prodaj. Ta je domačinom z leti prinesla veliko veselja - in bede.
Tukajšnja hrana je proizvod dolge zgodovine pastirskega nomadstva in temelji predvsem na mesu. Za tiste z vegeterijanskimi nagnjenji bo bolje, da premislite o svoji usmerjenosti ali pa si nabavite zaloge na eni od mnogih majhnih stojnic v mestih. Narodna jed je beš barmak ("pet prstov").
Za pripravo le-te zakoljejo ovco ali konja in ga skuhajo v velikem loncu. To juho postrežejo kot predjed. Meso nato razdelijo med zbrane za mizo - vsak dobi kos mesa, skladen z njegovim družbenim položajem. Glava in oči so rezervirani za častne goste (beri: vas). Preostalo meso zmešajo z rezanci in včasih s čebulo, to pa nato tradicionalno jedo iz skupne sklede z rokami.
V prestolnico Biškek lahko najenostavneje poletite iz Londona, Moskve ali Carigrada.