"Rad imam idejo rahlo teatralnega vstopa," je za revijo Vogue razlagal Chahan Minassian, eden od treh notranjih oblikovalcev, ki je pri prenovi hotela, v katerem imate zdaj nenehno občutek, da vas nekdo opazuje, sodeloval z umetniško direktorico Aline d’Amman in arhitektom Richardom Martinetom.

V hotelskem pritličju lahko tako gostje "sedijo v zasebnosti, a vidijo in so videni". Ta nekakšna družabna parada je že tradicija v Crillonu, katerega začetki segajo v 18. stoletje, ko je kralj Ludvik XV. arhitektu Ange-Jacquesu Gabrielu naročil gradnjo bleščeče fasade, ki bi odražala njegovo veličino.

Od takrat so impozantne neoklasične arkade in korintsko stebrišče služili kot kulisa za nekatere najpomembnejše dogodke v francoski zgodovini - pred stavbo na današnjem trgu Place de la Concorde se je Ludvik XVI. leta 1770 poročil z Marijo Antoaneto, v salonu v prvem nadstropju, ki še vedno nosi njeno ime, je nova kraljica hodila na ure klavirja, 23 let pozneje pa na trgu na višku francoske revolucije končala pod giljotino.

"Srce Pariza"
"Zame je hotel Crillon veleposlaništvo Pariza. Ko prečkaš Place de la Concorde, ni nobenega dvoma, kjer si," razlaga Minassian in pri tem pritrjuje občutkom, ki jih je ob obisku hotela leta 1984 v knjigo gostov zapisal Henri Salvador, francosko-karibski glasbenik: "Hôtel de Crillon je Pariz, Pariz je šampanjec, šampanjec je Francija in Francija je moje srce, tako da je Hôtel de Crillon moje srce."

"Kaj bi si gospod Salvador, redni gost Crillona, o svojem ljubem hotelu mislil danes?" se v članku o prenovljenem hotelu sprašuje New York Times. Verjetno težko ne bi bil impresioniran. Hotel s 124 sobami, v katerem so spali vsi, od Charlieja Chaplina, Orsona Wellesa in Sophie Loren do iranskega šaha Mohammeda Reze Pahlavija, skladatelja Leonarda Bernsteina in nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, je ob prenovi zaprosil, da bi se pridružil izbrani skupini 23 francoskih luksuznih hotelov, ki se lahko označujejo za palače.

Kot večina zgodovinskih stavb je hotel z leti počasi izgubljal stik z mednarodnimi gosti, za katere je bila vhodna avla malce pretemačna, sobe prestarikave, videz zastarel, zlasti v poletnih mesecih pa ni bila nič kaj prijetna tudi odsotnost osrednjega klimatskega sistema.

Zdaj so v avli rahlo dvignili strop in ji s tem dali tudi več svetlobe, osrednji prostor pa razdelili na manjše sobe s salonskimi mizicami in sodobnim pohištvom, ki dajejo malce večji občutek domačnosti.

Novi Crillon naj bi bil nasprotje starega, malce zatohlega in staromodnega Crillona. "Želimo si biti ponižni, dostopni in nezastrašujoči. Namesto pridiha formalnosti bo naše osebje vsakega gosta pozdravilo s toplino, kot prijatelje," za New York Times razlaga spremembe upravni direktor hotela Marc Raffray.

Novi Crillon se ponaša še z wellness centrom Sense iz belega marmorja, brivcem, luksuzno restavracijo L’Ecrin pod vodstvom kuharskega mojstra Christopherja Hacha, bistrojem in bazenom pod steklenim stropom. Prenovljene so tudi sobe, pri čemer je eno od njih oblikoval kreator in umetniški vodja Chanela Karl Lagerfeld.

V lasti Savdijcev
Hotel je bil do leta 2005 del Société du Louvre, nadzirala pa ga je šampanjska dinastija Taittinger. Leta 2005 je hotel kupila družba Starwood Capital, leta 2010 pa savdska skupina v lastništvu savdskega princa Mitaba Ben Abdalaha ben Abd al Aziza Al Saouda. Hotel vodi skupina Rosewood Hotels s sedežem v Hongkongu, merijo pa na goste iz ZDA, Bližnjega vzhoda in Azije, pa tudi Parižane. Na premožne goste, se razume. Elito. Cena na noč se začne pri 1.200 evrih, pa vse do 25.000 evrov za Bernsteinovo suito na vrhu hotela.

S prenovo Crillona si tudi pariška hotelska industrija obeta nov zagon, potem ko so teroristični napadi leta 2015 odgnali kar precej turistov iz najvišjih slojev. Kot navaja Reuters, nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bodo morali pariški luksuzni hoteli, ki se močno opirajo na tuje obiskovalce, na polno okrevanje počakati tudi do pet let.

Zasedenost pariških luksuznih hotelov je lani padla za 15 odstotkov, na 52 odstotkov, dobiček na sobo pa za 22 odstotkov, na 500 evrov, kar je najnižje od leta 2009. A stanje se je v prvi polovici letošnjega leta z vrnitvijo ruskih, kitajskih, japonskih in ameriških turistov že izboljšalo. Hotel Crillon po navedbah Raffrayja meri na od 55- do 60-odstotno zasedenost, delež rezervacij pa je "spodbuden".

Ponovno odprtje Crillona se je zgodilo leto dni po prenovi hotela Ritz Paris in leto pred odprtjem Cheval Blanca v stavbi Samaritaine. Hotelska konkurenca v francoski prestolnici je ostra - še posebej s prihodom azijskih tekmecev, kot so Shangri-La, Mandarin Oriental Paris in Peninsula Paris.