Zdi se, da nihče, prav nihče v svetu gastronomije še vedno ne more dojeti, kako je mogoče, da je nekdo, ki je deloval tako trdno, samozavestno, nekdo, ki je življenje zajemal z veliko žlico, ga požiral in vsrkaval do zadnje kapljice, v sebi skrival toliko stisk, ki so privedle do tega, da si je med snemanjem alzaške epizode njegove CNN-ove serije Parts Unknown to življenje vzel.
Parts Unknown (Neznani deli) se v retrospektivi zdi boleče primeren naslov, saj povzema tudi to drugo, depresivno plat Bourdaina, ki jo je tako dobro skrival tudi pred najbližjimi.
"Vaše telo ni svetišče, ampak zabaviščni park. Uživajte v vožnji," je zapisal v Kitchen Confidentialu kuharski mojster, ki je svoj čas užival vse mogoče prepovedane snovi, se nalival z buteljkami vina in čaral v kuhinji ob zvokih The Stooges.
Bourdain je živel in dihal za to, kar je počel – in to je počel zelo dobro. Najbolje. On je bil tisti, ki je lahko tudi navadnim smrtnikom približal obedovanje v najdražji restavraciji sveta, a v resnici je precej raje sedel na pručko v kaki azijski luknji in z domačini razpravljal o umetnosti dobrega phoja.
Brez podcenjevanj
Imel je to redko sposobnost voditelja, ki ne podcenjuje ne gledalca ne sogovornika – s svojo snemalno ekipo, naj si je šlo za No Reservations ali pa Parts Unknown, je zahajal med marginalizirane skupnosti tretjega sveta, jim dal glas, njihove kulinarične tradicije pa izpostavil svetu. V isti meri prizemljen je bil, ko je v Vietnamu sedel na pivo in juho s takratnim ameriškim predsednikom Barackom Obamo.
"Nizka plastična stolica, poceni, a slastni rezanci, hladno hanojsko pivo. Tako se bom spominjal Tonyja. Naučil nas je o hrani – ampak, še pomembneje, o tem, kako nas hrana poveže. Da nas je malce manj strah neznanega. Pogrešali ga bomo," je na Twitterju zapisal Obama.
Ironično, da je človek, ki nam je z vsako novo oddajo, pa naj si je šlo za zakotne ulice Jangona ali pa prostrane gozdove Nove Fundlandije, razblinjal strah pred neznanim, nas spodbujal, da raziščemo neznano, očitno sam imel enake strahove.
Veliki mesojed
"Če sem zagovornik česar koli, sem tega, da se premaknite. Najdlje, kot le lahko, najpogosteje, kar lahko. Čez ocean ali pa zgolj čez reko. Hodite v čevljih nekoga drugega – ali pa vsaj poskusite njihovo hrano," je pozival veliki ljubitelj hrustljavih odojkovih kračk, vampov in možganov. Bourdain je poskusil vse – in vidno užival v odkrivanju največjih eksotičnih bizark, ki pa jih nikdar ni zreduciral na to oznako.
Na Tajskem je jedel svinjske možgane in krvavo juho, v Ho Chi Minhu kobrino srce, v Kanadi je z Inuiti jedel surova zrkla tjulnjev, na Filipinih balut (jajce z zarodkom, ki ima že perje), v Maroku pečena ovčja moda, na Hrvaškem vampe grdobine.
Ne, Bourdain se mesa res ni branil – v nobeni obliki. Je pa ostre besede namenil vegetarijancem in njihovi "hezbolaški frakciji", veganom: "Oni so vztrajna nadloga za katerega koli chefa, ki da kaj nase. Zame življenja brez telečje jušne osnove, svinjske masti, klobase, drobovine ali celo smrdljivega sira ni vredno živeti."
In še: "Vegetarijanci so sovražniki vsega dobrega in spodobnega v človeškem duhu, žalitev za vse, za kar se zavzemam, žalitev za čisto uživanje v hrani. Za te vodenoglavce je telo svetišče, ki se ne bi smelo umazati z živalskimi proteini. Bolj zdravo je, vztrajajo, čeprav je vsakega vegetarijanskega natakarja, s katerim sem kdaj delal, pokopal že samo govor o prehladu."
Čemerni zabavljač
Če kaj, se Bourdain ni zadrževal, kadar mu je kaj ležalo na srcu ali stopilo na žulj. Znal je neusmiljeno udrihati, pri tem pa obdržati svoj specifični smisel za humor. Številnim sta šli na živce ta njegova robatost, cinizem in, do neke mere, arogantnost, še številnejši pa so znali ceniti to njegovo nenarejenost, njegov entuziazem, njegovo politično nekorektnost, ki ni značilna za voditelje popotniških oddaj, zlasti pa ne ameriške.
Bil je tudi politično kritičen, družbeno angažiran. Po obisku Kambodže se ni bal zapisati, da bi rad z lastnimi rokami pretepel Henryja Kissingerja do smrti, kar so ZDA storile tej azijski državi, v Palestini je obsodil vse, ki tamkajšnje prebivalstvo vztrajno ropajo osnovne človečnosti, zavzel se je za priseljence iz Srednje Amerike, češ da lastnoročno držijo pokonci posel z restavracijami v ZDA.
Marky Ramone ga je v svojem poklonu označil za "pravega pankerja" in Bourdain je vztrajno sledil tej podobi potetoviranega, samozavestnega zvezdniškega upornika, ki se nikdar ni opravičeval, hkrati pa dajal gledalcem po vsem svetu toliko. Neizmerno. Za vse, ki ljubimo kulinariko in potovanja, nam je ena epizoda Bourdaina dala neskončno več kot kateri koli popotniški vodnik o izbrani destinaciji.
V beznice, med prave ljudi
Vsrkaval je znanje, nam pokazal, da je za pravo turistično (in kulinarično) izkušnjo treba zaviti zunaj utečenih poti, v beznice, v luknje, v kolibe, v kraje, ki jih turistični vodniki ne oglašujejo, in med ljudi, ki so jih drugi zapostavljali. Jedel je z njimi, spal pri njih, vzbujal v njih občutek, da jih končno nekdo posluša in razume. "Bourdain je bil globoko moralen in globoko sočuten. Glas, ki je spoštoval človečnost vsake osebe, ki je vzgojila in pripravila tisto hrano," so zapisali v Atlanticu.
Kar je delalo Bourdaina tako velikega, sta bili njegovo iskreno zanimanje in navdušenje za hrano. Ni bil še eden v vrsti voditeljev kulinarično-popotniških oddaj, ampak se je videlo, da njegov interes sega onkraj cilja posneti dobro oddajo. Zanimale so ga jedi, kultura, tradicije, zgodovina, življenje ljudi, ki te jedi pripravljajo. Bourdain je bil sposoben predstaviti eksotično kulinariko, ne da bi si jo prisvajal ali jo podcenjeval ali jo prikazoval kot neko bizarno eksotiko neciviliziranih ljudstev. Kot je nekdo zapisal – bil je popotnik, ne da bi bil turist.
Ni bilo videti, da bi Bourdaina njegovo delo v katerem koli trenutku bremenilo. "Spoznal sem, da imam zagotovo najboljšo službo na svetu. In da delam z nekaterimi najboljšimi ljudmi. Da lahko grem, kamor hočem, kadar hočem, počnem, kar hočem, nato pa pripovedujem zgodbe o tem, kar sem izkusil, je neverjeten privilegij. Kdo še lahko to počne? In ko si nekoč tako prekleto srečen, kako se ustaviš? Kako kadar koli stopiš s tega norega vrtiljaka? In zakaj bi?" se je spraševal v svoji knjigi No Reservations.
Skriti demoni
Če odštejemo Bourdainovo zgodovino z mamili, smo le redkokdaj zaznali, da se za to fasado na videz vsemogočnega hedonista skriva tudi temnejša plat. "Potovanja te spremenijo. Ko se pomikaš skozi to življenje in ta svet, malo po malo spreminjaš stvari, puščaš za seboj sledi, pa naj si bodo še tako majhne. In v zameno življenje in potovanja pustijo sledi na tebi. Večino časa so te sledi – na tvojem telesu ali v tvojem srcu – lepe. Pogosto pa bolijo," je zapisal v knjigi The Nasty Bits in le za drobec sekunde pokazal razpoko v svoji podobi alfasamca.
Bourdain si je življenje vzel le nekaj dni po ameriški modni kreatorki Kate Spade (in v tednu, ko so oblasti objavile statistiko o skrb vzbujajočem porastu samomorov med Američani). Kot piše New York Times, njegova smrt nazorno priča o ogromnem razkoraku med tistim, kar vidimo na ljudeh na zunaj, in tistim, kaj oni zares doživljajo navznotraj. Med njihovim javnim obrazom in zasebno realnostjo. Med njihovim samozavestnim nastopom in nevidno bolečino. "Neznani deli". Kako zelo je to veljalo za Bourdaina, kako zelo velja za vse nas.
Bourdainova zapuščina je neizmerna, na stotine strani iskrenega, duhovitega in intenzivnega vpogleda v življenje kuharjev, ure in ure oddaj, ki so nam odpirale oči in nas vabile v svet. Kot so zapisali v New York Magazinu: Anthony Bourdain je napisal recept za kulinarične oddaje, a zanj zamenjave ni. "Lahko si kopiral njegov format, njegov slog, njegova zanimanja, njegovo radovednost in zanos, ampak ali si bil Bourdain ali pa nisi bil. In, očitno, nihče drug ni bil."
Kakšna škoda, da njemu tega ni uspelo videti.
Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si
Če čutiš hudo duševno stisko ali imaš samomorilne misli, poišči strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrneš na svojega osebnega zdravnika ali na:
• 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
• 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
• 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
• 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
• 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)
• www.tosemjaz.net – pomoč za mlade
• www.zivziv.si – spletna postaja za razumevanje samomora
Za odrasle so v zdravstvenih domovih brezplačno na voljo delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo. Prav tako so na voljo brezplačna svetovanja v svetovalnicah Posvet:
• 031 704 707, info@posvet.org – Psihološke svetovalnice Posvet v naslednjih krajih: Ljubljana, Kranj, Postojna, Nova Gorica, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Sevnica in Koper
• 031 778 772, svetovalnica@nijz.si – Psihološki svetovalnici Posvet v Celju in Laškem
“Low plastic stool, cheap but delicious noodles, cold Hanoi beer.” This is how I’ll remember Tony. He taught us about food — but more importantly, about its ability to bring us together. To make us a little less afraid of the unknown. We’ll miss him. pic.twitter.com/orEXIaEMZM
— Barack Obama (@BarackObama) June 8, 2018
My heart breaks for Tony Bourdain. May he rest in peace now. He was a friend, a collaborator, and family. A huge personality, a giant talent, a unique voice, and deeply, deeply human. My heart goes out to his daughter and family, and his longtime partners and friends at ZPZ.
— Christiane Amanpour (@camanpour) June 8, 2018
Stunned and saddened by the loss of Anthony Bourdain. He brought the world into our homes and inspired so many people to explore cultures and cities through their food. Remember that help is a phone call away US:1-800-273-TALK UK: 116 123
— Gordon Ramsay (@GordonRamsay) June 8, 2018
A piece of my heart is truly broken this morning. And the irony, the sad cruel irony is that the last year he’d never been happier. The rest of my heart aches for the 3 amazing women he left behind.
— Andrew Zimmern (@andrewzimmern) June 8, 2018
Tony was a symphony. I wish everyone could have seen all of him. A true friend.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje