V New Yorku so zaradi kričečih modnih razstav in v prefinjenem slogu urejenih muzejskih trgovinic z darili muzeji videti bolj kot trgovine, v Tokiu pa najbolj "in" arhitekti sveta iz trgovin delajo prave muzeje.

Trgovine so prave arhitekturne mojstrovine
Zadnja mojstrovina na aveniji Omotesando je na primer sedemnadstropna blagovnica Tod's Toya Ita, katere zunanji zidovi so videti kot steklene veje drevesa.

Na luksuzni modni aveniji v okrožju Aoyama se je stavba pridružila Diorjevem svetleče belem butiku (SANAA) in sijočim diamantnim mehurčkom Prade (Herzog & de Meuron).

Nedaleč je Haradžuku, kjer stoji Lanvin en Bleu, domovanje francoske znamke, razvite posebej za japonski (moški) trg, z bakreno fasado s tisoči majhnih luknjic, nekaj ulic stran stoji modernistična trgovina s pohištvom hhstyle.com, pred kratkim so ji dodali ogljeno črn romboidni prizidek Tadaa Anda, posvečen izdelkom luksuznih znamk Armani Casa in Boffi.

V novi petnadstropni stavbi KDDI na koncu glavne nakupovalne žile v Haradžukuju, ulice Takešita, pa so v guggenheimovskem slogu na okroglih terasah razstavljeni svetleči mobilniki.

Po gurmanske užitke v Ginzo in Marionuči
V Ginzi, bolj tradicionalnem tokijskem nakupovalnem središču, se v vrhnjem nadstropju nove desetnadstropne mojstrovine iz črnega stekla, pod katero se je podpisal Peter Marino, nahaja restavracija Beige (plod sodelovanje s slovitim Alainom Ducasseom), ki je umirjeno opremljena v tvidu. Restavracija je sicer naletela na mešane odzive, a relativno preprost jedilnik z japonskim pridihom je pač nova domislica francoskega kuharskega čudodelnika in ji je treba dati nekaj časa.

Ducasse menda za september načrtuje še odprtje restavracije Benoît v Aojami, kjer je zrasla stavba La Porte, še en nakupovalni tempelj, kjer že domuje pariški slaščičar Pierre Hermé.

Veriga restavracij EN, ki so jo v New Yorku odprli konec prejšnjega leta, ima novo, luksuzno izpostavo v poslovni četri Marunouči, ki jo zadnje čase veliko prenavljajo. Iz zasebnih separejev se odpira pogled na brzeče šinkansene, ki odhajajo iz največje mestne postaje Tokio. En je sicer ena od mnogih restavracij v novi stavbi Oazu, na vrhu pa se nahaja tudi bar Imono-Kura, kjer lahko poskusite šoču, alkoholni napitek iz žita, ki je po priljubljenosti prekašal sake.

Prenočevati v trendu
V Maronoučiju je zrasel tudi nov moderen ogromen in (relativno) poceni hotel, a prave spremembe se dogajajo na vrhu lestvice tokijskih hotelov, kjer se je končno pojavila konkurenca še vedno odličnemu Park Hyattu (tam so snemali prizore za Zgubljeno s prevodom), saj so se cene nepremičnin le malce znižale.

Conrad odpira hotel z dvema restavracijama Gordona Ramsayja, ki je le za odtenek manj luksuzen od Park Hyatta, konec leta bo začel delovati Mandarin Oriental, Peninsula in Ritz-Carlton pa bosta sledila. Nov je tudi Park Tower Tokyo Prince Hotel, nosilni steber največje japonske verige hotelov - zanimiva mešanica futurizma in kičaste notranjosti se zdi zelo japonska, vse sobe pa imajo odličen razgled na Tokyo Tower.

Dolge tokijske noči
Skratka - če imate polno denarnico, vam v Tokiu nikakor ne bo dolgčas, tudi ponoči ne. Japonska prestolnica ponuja široko izbiro nočnih zabavišč, kjer lahko srečate tudi znane obraze iz sveta šovbiznisa - v Tokiu vedno mrgoli manekenk, rockzvezdnikov in igralcev, ki se na Daljni vzhod odpravijo dobro "prodajat svoje obraze". Posojajo jih različnim, tudi ne tako prestižnim blagovnim znamkam.

Klub Unit v Daikanjami je v preteklih letih postal naj prizorišče za elektronsko glasbo, japonski uradniki pa se ob koncih tedna najraje zabavajo v Xrossu v Niši Abazuju.

Če se želite zabavati v trendu (in nakupovati najnovejše tehnološke domislice), se odpravite v elektronsko četrt Akihabara, kjer kot gobe po dežju rastejo kavarnice z osebjem, preoblečenim v najrazličnejše kostume - od tako priljubljenih sobaric do likov iz mang in anim.

Čeprav se morda sliši čudaško, je vse skupaj nekakšen spoj resničnosti in domišljije in s tem tako očarljivo - japonsko.

Alenka Klun