Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Informacijsko-komunikacijska tehnologija in internet sta postala tako vpeta v naše življenje, da si dneva brez njiju skoraj ne moremo predstavljati. Tudi če nista bila del vaše mladosti, sta lahko del življenja v zrelih letih. O tem je prepričana tudi naša gostja Ana Pleško, soustanoviteljica socialnega podjetja Simbioza, katerega temelji so medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo in vseživljenjsko učenje. Več v oddaji Ah, ta leta!
V možganih imamo 100 bilijonov in več povezav – več kot je, tako pravijo, zvezd v galaksiji. Nekatere od teh povezav so »odgovorne« tudi za naš spomin. Ta nam pove, kdo smo in kje smo. Zaradi spomina prepoznamo besede, ki jih beremo, in zvoke, ki jih slišimo. Prve raziskave o spominu je že leta 1885 opravil nemški znanstvenik Ebbinghaus. Nekatere njegove ugotovite o spominu držijo še danes: kar se na hitro naučimo, tudi na hitro pozabimo, starejši pa najhitreje pozabijo tisto, kar so se naučili nazadnje. V tokratni oddaji Ah, ta leta! bomo o spominu govorili z dr. Zvezdanom Pirtoškom.
Edina stalnica v življenju so spremembe. Kar nekaj jih je na svoji osebni in profesionalni poti doživela tudi prva dama slovenske televizije Miša Molk. Katere spremembe so jo najbolj zaznamovale in katerih se še veseli, pa v zadnji oddaji Ah, ta leta!, preden se na koledarju spremeni letnica.
Prikrade se ob koncu leta, v nas sproži nemir, pričakovanje, toplino, veselje in cel kup posebnih občutkov, ki jih lahko imenujemo zgolj božično vzdušje. Božično-novoletni prazniki po navadi vključujejo kombinacijo tradicionalnih elementov, kot so okrasitev božičnega drevesca, lučke in venčki. Prav tako so del prazničnega vzdušja pesmi in glasba, posebne jedi ter obdarovanje. Vse to smo odkrivali tudi v oddaji Ah, ta leta!
Kvizi in ugankarstvo so priljubljena prostočasna dejavnost in že desetletja tudi izredno priljubljena radijska in televizijska zvrst. Kaj nas tako privlači pri reševanju problemov in odgovarjanju na težka vprašanja? Kot pravi dolgoletni televizijski voditelj in urednik Mario Galunič, ki ga lahko spremljamo vsako soboto zvečer v kvizu Joke, smo del tekmovanja od trenutka, ko stopimo v izobraževalni sistem. Kvizi in uganke so sprostitev, zabava, hkrati pa se ob njih tudi učimo in razmišljamo. O tem, ali smo Slovenci ugankarski ali kvizovski narod, v oddaji Ah, ta leta!
Za današnji čas je značilna epidemija osamljenosti, čeprav večina prebivalstva živi v gosto naseljenih mestih. Prijateljstvo je zveza, ki je enako pomembna kot partnerska in ki dokazano pripomore ne samo k boljšemu počutju, ampak tudi k boljšemu telesnemu zdravju. Prijateljstvo znižuje stres, krvni tlak, zmanjša celo možnost za srčni infarkt. Več o prijateljstvu in zakaj je zelo dobro imeti dobrega prijatelja, v oddaji Ah, ta leta!
Ljudje, ki so družbeno aktivnejši in so vključeni v lokalno skupnost, so bolj zdravi, bolj vitalni in tudi dlje neodvisni kot tisti, ki živijo v osami. V družbi, v kateri so starejši razumljeni predvsem kot skrb in breme drugih, je žal osamljenih starejših ljudi vse več. Na pobudo Marjana Sedmaka je tako pred 18 leti vrata odprl prvi dnevni center aktivnosti v Sloveniji. Danes je teh že veliko več in s svojimi dejavnostmi skrbijo za aktivno in kakovostno staranje Slovencev. Druženje, izobraževanje, gibanje, petje in tudi igranje – vse to in še več ponujajo dnevni centri aktivnosti za starejše. Nekaj smo jih obiskali tudi v oddaji Ah, ta leta! Gost v studiu pa bo Marjan Sedmak, pobudnik prvega Dnevnega centra aktivnosti v Sloveniji.
Ustvarjalnost in umetnost združujeta domišljijo, izvirnost, inovacijo, izražanje in globlje razumevanje sebe in sveta. Umetniško ustvarjanje nam pomaga pri izražanju čustev, izkušenj in idej, ki presega omejitve jezika. Hkrati nam umetniško izražanje pomaga graditi samozavest in boljšo samopodobo, sam ustvarjalni proces pa pripomore k obvladovanju stresa in anksioznosti. V studiu oddaje Ah, ta leta! gostimo Alenko Vidrih, skrbnico študijske smeri Pomoč z umetnostjo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Da ustvarjalnost vedno najde pot, pa s svojim umetniškim ustvarjanjem dokazujeta Željko Vertelj, ki slika z usti, in gluhoslepi kipar Anton Polutnik.
Osteoporoza prizadene eno od treh žensk in enega od petih moških po 50. letu starosti. Pravimo ji tudi tiha bolezen, saj navadno ne povzroča težav, vse dokler se ne pojavi prvi zlom. Zlomi pa so veliko breme, ne le za zdravstveno blagajno, ampak zlasti za bolnike in njihove svojce, saj močno zmanjšajo kakovost življenja. Ker marsikdo niti ne ve, da je ogrožen, je ozaveščanje bistvenega pomena. Zato v oddaji Ah, ta leta! gostimo upokojeno zdravnico Dušo Hlade Zore, ki je bila dolga leta tudi predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, in kineziologa Luko Hrena.
Najstarejši avto v Sloveniji je piccolo iz začetka dvajsetega stoletja. Hranijo ga v Tehniškem muzeju Slovenije. Preostalih 12.400 registriranih starodobnih avtov pa je spravljenih v garažah svojih lastnikov. Če sem prištejemo še druga starodobna vozila – motorje, kolesa, traktorje –, imamo v Sloveniji več starodobnikov na število prebivalcev kot na primer v Nemčiji. Kdo so posamezniki, ki imajo radi starodobnike, kako skrbijo zanje in koliko pravzaprav to tudi stane, v tokratni oddaji Ah, ta leta!
Ste opazili, da ne morete več brati knjige, če je ne odmaknete daleč od oči? To so prvi znaki »starovidnosti« oziroma pešanja vida zaradi starosti. Žal to ni edina težava, ki jo lahko očem in našemu vidu prinese starost. Gost oddaje Ah, ta leta!, oftalmolog dr. Marko Hawlina, bo razložil, katere so najpogostejše bolezni oči pri starejših, kakšni so njihovi simptomi in kako jih lahko zdravimo ali lajšamo.
Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen. Na svetu je po podatkih kar šest milijonov obolelih, v Sloveniji več kot devet tisoč. Je kronična, počasi napredujoča bolezen, ki je za zdaj še ne moremo pozdraviti, lahko pa z zdravili omilimo in omejimo njene simptome. Teh je več kot 40, a ker so tako različni, lahko dolgo ostane neprepoznana. Parkinsonova bolezen ima toliko obrazov, kolikor je bolnikov. Nekaj smo jih spoznali tudi v oddaji Ah, ta leta. Slavko Stošicki je prve težave opazil pred več kot 12 leti, ko je izgubil voh, njegova pisava je postala okorna, pozneje se je simptomom pridružil tudi tremor. Slavka Ilich tremorja nima, Parkinsonova bolezen je najbolj prizadela njen govor. Rajko Fjora pa se je, potem ko ga je bolezen že skoraj popolnoma ustavila, odločil za globoko možgansko stimulacijo. Operacijo je uspešno prestal, kakovost njegovega življenja pa se je močno izboljšala. Vsi trije imajo ob sebi ljubeče partnerje, ki jim pomagajo pri obvladovanju bolezni, da ta ne bi obvladala njih.
Neveljaven email naslov
