Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rokodelsko znanje je del narodne nesnovne kulturne dediščine, izdelki umetnostne in domače obrti del naše identitete. Smo se jim res pripravljeni kar odpovedati? Ali v času množične proizvodnje še obstaja prostor za tradicionalna znanja in veščine, za izdelke domače in umetnostne obrti? Bogata tradicija rokodelstva je lahko združljiva s sodobno družbo in njenimi trendi, je prepričan gost v studiu Goran Lesničar Pučko iz Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri Obrtni zbornici Slovenije. Vsaka obrt zahteva poznavanje določenih veščin, ročnih spretnosti, materialov, postopkov. Da brez dobrih učiteljev in mentorjev ne gre, se strinjata tudi zlatarja dveh generacij, Marjan Kosi in David Fink, kako pomemben je prenos znanja na mlajše generacije, pa poudarjata tudi klekljarica Anica Rakovec iz Železnikov in kovač Jože Krmelj iz Škofje Loke, ki smo jih vse obiskali v njihovem ustvarjalnem okolju.
Slovenci smo smučarski narod in ljubezen do smučanja že dolgo krepita tudi zakonca Milena in Franci Malovrh, ki se še v devetem desetletju pogumno spuščata po zasneženih smučiščih. Alpsko smučanje je dolga leta nosilo naslov slovenskega nacionalnega športa številka ena, za kar je vsekakor zaslužen tudi Tone Vogrinec, tokratni gost v studiu. Bil je dolgoletni direktor alpskih disciplin, brez katerega tekmovalno smučanje pri nas zagotovo ne bi bilo takšno, kot je. Njegove ideje in inovativno razmišljanje je pustilo sledi ne samo v jugoslovanskem in slovenskem smučanju, ampak tudi v mednarodnem. Za razvoj discipline pa je vedno potreben denar, ki ga je bilo seveda vedno premalo, a se je vedno znašel. »Poslujem kot na orientalski tržnici, nikoli nisem za nič plačal polne cene,« je zapisal v svoji avtobiografiji Vsi me kličejo Tona. Iznajdljivost in občutek za posel sta mu vedno prišla nadvse prav. Ena od vrhunskih idej, ki je prinesla veliko denarja, je bila tudi legendarna akcija Podarim – dobim. V pogovoru s Tonetom Vogrincem, ki bo kmalu praznoval 81. rojstni dan, prepoznavamo njegovo modrost, energijo, bogate izkušnje in širino pogleda tako na smučanje kot na življenje.
Delo, druženje, nakupovanje, zabava … naše življenje se vse bolj seli na svetovni splet, kar je sicer priročno in udobno, a s seboj nosi tudi številna tveganja in nevarnosti. To dokazuje tudi statistika, saj število spletnih prevar iz leta v leto narašča. Žrtve spletnih prevar smo lahko vsi, zares imun ni nihče. V njihovem ozadju je vedno finančni interes goljufov. V letu 2022 je med prevarami prevladovalo t. i. spletno ribarjenje za podatki oz. lažno predstavljanje, pri katerem poskušajo spletni goljufi pridobiti podatke o naših kredit¬nih karticah pod različnimi pretvezami: da nas čaka paket DHL, Pošte Slovenije, obvestilo banke, Fursa … Naše glavno orožje za obrambo so preventiva, ozaveščenost in znanje. Gostja v studiu bo Jasmina Mesić iz SI-Certa, koordinatorica nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu. Pomagala nam bo, da se opremimo z veščinami, ki jih potrebujemo za varnejše bivanje v e-svetu. Goljufi in tatovi pa na nas prežijo tudi v realnem, fizičnem svetu. Pri policiji smo preverili, kako ravnati, kadar nas obiščejo ljudje, ki jih ne poznamo.
Ljudje se rodimo z različnimi talenti, od nas pa je odvisno, katere in kako jih bomo negovali. Nekateri vse življenje hranijo malega ustvarjalca v sebi, čeprav jih je poklicna pot popeljala v povsem drugo smer. Med njimi je tudi dr. Marko Pokorn, priznan pediater in infektolog, strokovni direktor Pediatrične klinike. Vsaj toliko časa, kot opravlja zdravniški poklic, ustvarja tudi za gledališče in televizijo. Kako vidi svet in svoj poklic, smo lahko brali v časopisu Delo v njegovih kolumnah, ki so zdaj zbrane v knjigi Smešno, ma non troppo, ob vsem tem pa pravi, da je po duši glasbenik. O pomenu umetnosti smo govorili še s tremi vrhunskimi strokovnjaki: z znanstvenikom dr. Jadranom Lenarčičem, medicinsko embriologinjo Lili Bačer Kermavner in vrhovnim sodnikom Janezom Vlajem. Poleg bogatih profesionalnih karier nizajo uspehe tudi na umetniškem področju: v gledališču, glasbi in likovni umetnosti. Ob koncu oddaje vas vabimo še na sprehod po slovenskih Benetkah, Kostanjevici na Krki. Tja smo se odpravili z umetnico, kiparko, dolgoletno profesorico in prejemnico številnih stanovskih nagrad, med drugim tudi nagrade Prešernovega sklada, go. Dragico Čadež.
V Sloveniji je okoli 200.000 ljudi z okvaro sluha. Približno tretjina jih že uporablja slušni aparat, druga tretjina ga bo kmalu začela uporabljati, zad-nja tretjina pa si naglušnosti noče priznati. Naša življenjska doba se podaljšuje, s tem pa se povečuje verjetnost, da bomo morali tudi sami sprejeti neko stopnjo izgube sluha. Čeprav je naglušnost navzven nevidna, so njene posledice zelo opazne. Naglušnost oteži sporazumevanje z okolico, kar lahko vodi v družbeno osamitev, tesnobo in celo depresijo. A ni treba, da je tako, rešitve obstajajo. O njih in izzivih naglušnih oseb se bomo v studiu pogovarjali z Borisom Horvatom, predsednikom Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko – Auris, ki si že vrsto let prizadeva za pravice oseb z okvaro sluha. Tudi sam ima že od otroštva težave s sluhom, življenje pa se mu je obrnilo na bolje šele, ko je v odraslih letih začel uporabljati slušni aparat. O prednostih in načinu delovanja slušnega aparata bo v oddaji spregovoril tudi slušni akustik, oddajo pa bomo zaokrožili s predstavitvijo portala Dostopno.si, s katerim se na TV Slovenija trudijo, da bi bile vsebine dostopne tudi gledalcem z okvaro sluha.
Alkohol pijemo ob vseh večjih življenjskih dogodkih, pijemo ga za sprostitev, premagovanje stresa, razvedrilo ali zaradi dolgčasa. Razlogi za pitje se vedno najdejo. Kaj pa razlogi za to, da kozarce odložimo? V oddaji Ah, ta leta! danes o pretiranem in tveganem pitju alkohola, o posledicah, ki jih ima to na posameznika in družbo, ter o tem, kako se izviti iz primeža odvisnosti. Svoje znanje in izkušnje bo z nami delila zdravnica, specialistka psihiatrije, ki se je izpopolnjevala na področju zdravljenja odvisnosti, dr. Zdenka Čebašek Travnik. Svojo zgodbo o prehojeni poti iz omame alkohola nam bo zaupal Mijo Levačič. V oddaji pa bomo prisluhnili tudi članom ene od 30 skupin društva Al-anon, ki se srečujejo po vsej Sloveniji in v katerih lahko svojci alkoholikov poiščejo podporo. V Sloveniji pa že več kot 30 let obstaja tudi skupnost anonimnih alkoholikov; kot v oddaji razkrivajo nekateri člani društva Anonimnih alkoholikov, je bistvo njihove skupnosti medsebojna podpora pri vztrajanju v treznosti.
Zmagovalna miselnost, vztrajnost, a tudi igrivost in svojeglavost – to je le nekaj lastnosti, ki krasijo legendo slovenske košarke, Iva Daneua. Bil je nepogrešljiv član jugoslovanske košarkarske reprezentance, s katero je leta 1968 postal olimpijski podprvak, ob koncu sezone leta 1970 pa še svetovni prvak. V dresu ljubljanske Olimpije je osvojil kar šest naslovov državnega prvaka. Imel je izredne motorične sposobnosti in sposobnost zadeti koš, kar je še posebej neverjetno glede na dejstvo, da je na eno oko že od rojstva skoraj slep. Vse to Iva Daneua uvršča med največje, med legende slovenske košarke in slovenskega športa sploh. V pogovoru z voditeljico Heleno Pirc pa Iva spoznamo predvsem kot srčnega, skromnega, ljubečega, včasih tudi trmastega in tekmovalnega, predvsem pa ponosnega človeka, gospoda z veliko začetnico. Da košarka človeku zleze pod kožo, dokazujejo tudi člani in članice veteranske košarkarske ekipe, ki smo jih obiskali na enem od njihovih rednih tedenskih treningov. Med njimi so številna znana imena slovenske košarke, kot sta Slavko Kotnik in Anton Vidmar, oče Gašperja Vidmarja, ki dosegajo izjemne rezultate na evropskih in svetovnih prvenstvih veteranske košarke. Priznavajo pa, da igra pod košem v njihovih letih le ni več tako hitra in eksplozivna, kot je bila v njihovih najboljših igralskih letih.
Kako vitalni in mladostni bomo še dolgo v starost, je odvisno tudi od tega, kaj in kako jemo. S pravo prehrano namreč podpiramo pravilno delovanje telesa in krepimo imunski sistem. Na drugi strani pa je nezdravo prehranjevanje lahko dejavnik tveganja za nastanek številnih bolezni, utrujenost, nespečnost in slabo počutje. V studiu zato gostimo svetovalko za zdravo in uravnoteženo prehrano Marijo Merljak, ki bo svetovala, kako se lahko po prazničnih dneh, ko smo se težko izognili dobrotam z obloženih miz, vrnemo na pravo pot. O pomenu zdrave prehrane ob srčno-žilnih težavah bo spregovoril tudi zdravnik in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, primarij Matija Cevc, svoje prehranjevalne navade pa nam bo zaupal tudi Roman Habitch, ki poudarja, da je zanj v tem tretjem življenjskem obdobju poleg zdrave in redne prehrane z veliko svežega sadja in zelenjave pomembna tudi redna telesna aktivnost.
Novo leto je prelomnica, ki jo mnogi vidimo kot priložnost za nov začetek. Zato sami pri sebi radi naredimo kopico zaobljub, kaj vse bomo od 1. januarja počeli drugače: živeli bolje, se znebili nezdravih razvad in izboljšali medosebne odnose. A statistika kaže, da bo velika večina teh obljub ostala neizpolnjena. Spremembe v življenju pač niso tako preproste, kot je sprememba številke na koledarju. Zakaj se vedno znova zaobljubljamo in zakaj besedo večkrat hitro prelomimo, se bomo pogovarjali s psihologom dr. Kristijanom Muskom Lešnikom. Kaj pomeni biti srečen? Kako spremeniti del našega življenja na bolje? Kdaj smo zadovoljni? Kakšne zaobljube bi morali narediti? Zakaj naj bodo naše želje in cilji čim bolj konkretni, oprijemljivi in po možnosti merljivi? Od kod črpati motivacijo, da ne klonimo tik pred uresničitvijo želje? Dr. Musek Lešnik je prepričan, da se novoletne želje in cilji, pri katerih smo iskreni, v katerih se prepoznamo in jim korak za korakom sledimo, lahko izpolnijo, a šele, kadar ne vidimo zgolj cilja, ampak uživamo tudi na poti do njegove uresničitve
Naklonjenost, prijateljstvo, spoštovanje, zahvala in tudi ljubezen – vse to je lahko zavito v paket, ki mu rečemo darilo. O tem, kako lepo je, ko te kdo razveseli z darilom, in kako lepo je, ko si ti tisti, ki ga podari, bo v oddaji spregovorila Savina Goličnik, pobudnica in srce neprofitnega prostovoljnega projekta Božiček za en dan, v katerega so se letos vključile tudi ustvarjalke oddaje Ah, ta leta! Pri pripravljanju daril za neznano starejšo osebo so iskreno uživale in ob tem razmišljale o pomenu obdarovanja. Obiskali smo tudi patra Karla Gržana, ki je prepričan, da smo ljudje s svojo srčnostjo drug drugemu najdragocenejše darilo in da so najlepša darila vsem dosegljiva – če smo le pozorni na drobne stvari, ki nas polnijo z radostjo. Čarobnost božičnega časa se svojim stanovalcem trudijo pričarati tudi v domovih za starejše. Sandra Pavše, socialna delavka slovenjgraške enote Koroškega doma starostnikov, med drugim poudarja, da svojim stanovalcem lahko poleg božičnega vzdušja, ki jim ga pričarajo z lučkami na smrečici in prazničnimi dogodki, podarijo tudi drugačna darila: sebe, svoj čas, ki ga preživijo z nekom, objem, ki ga namenijo nekomu, ko začutijo, da ga potrebuje; darilo je poslušanje nekoga, ki si želi nekaj deliti s tabo, darilo je nasmeh, ko se srečaš in pozdraviš. Vse to so darila, ki nas spremljajo vsak dan.
Upokojitev je ena največjih prelomnic v človekovem življenju. Toda to ni enkraten dogodek, je proces, ki prinaša nove radosti, pa tudi nove skrbi. Za nekatere pomeni izpolnitev sanj, za druge hudo stisko. Dejansko pa se je marsikdo veseli, a so izkušnje upokojenih pogosto povsem drugačne od pričakovanj, zato po tistih prvih mesecih popolne svobode velikokrat sledi razočaranje in praznina. Po upokojitvi praktično prvič v življenju nimamo urnikov, ki so postavljeni od zunaj. Čas si moramo zapolniti sami. Zemljevida za pot po upokojitvi nimamo. Narisati si ga mora vsak sam. Kako si zapolnijo čas nam bodo v oddaji predstavili Vanda iz Ljubljane, Srečko iz Pivke in aktivni upokojenci iz Celja in okolice. Čas po upokojitvi je treba videti kot priložnost za iskanje novega smisla in novih strasti, poudarja gost v studiu dr. Jože Ramovš z Inštituta za gerontologijo dr. Antona Trstenjaka in nas nagovarja:« Sprejmite staranje in slavite svoja leta, saj lahko s svojimi aktivnostmi še bistveno prispevate v družbi«. Aktivnosti v tretjem življenjskem obdobju nas ohranjajo dejavne, povezane s skupnostjo, dajejo nam občutek pripadnost in vrednosti.
Dobra petina prebivalcev Slovenije je starejših od 64 let. Med njimi je žal preveč takih, ki so socialno izključeni, ne samo zaradi svoje starosti, ampak tudi zaradi revščine. Osnovna ekonomska in materialna varnost je bistvena za kakovostno življenje v starosti, za dostojanstvo pa je nujna tudi enakopravna in humana obravnava starejših. Povprečna pokojnina v Sloveniji le malo presega prag tveganja revščine, več kot 50 odstotkov upokojencev pa dobiva mesečno pokojnino, bistveno nižjo od tega. Na prvem mestu takrat niti ni dostojno življenje, ampak preživetje. Kje so tveganja za revščino največja, kdo ji je najbolj izpostavljen? Starejšim je namenjenih kar nekaj oblik pomoči, a kako so te pomoči dostopne, kako dobro jih starejši sploh poznajo? V oddaji bo izkušnje o tem, kako preživeti z eno skromno pokojnino in kakšni so njuni strahovi, delil starejši par z Raven na Koroškem, o pravici do dostojne starosti pa se bomo pogovarjali z Biserko Marolt Meden iz Združenja za dostojno starost Srebrna nit.
Neveljaven email naslov
