Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čebelarjenje je tradicionalna slovenska dejavnost, ki sega daleč v zgodovino. Naši predniki so namreč dobro vedeli, kako so ta majhna, a mogočna bitja pomembna za naše preživetje. Od leta 2017 20. maja zaznamujemo svetovni dan čebel. Pobuda, da si ta mala in pomembna bitja zaslužijo svoj dan, je prišla iz Slovenije. Slovenci smo res tesno povezani s čebelami, kar dokazuje tudi nedaven vpis slovenskega čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. O pomenu čebel za človeštvo in pomenu čebelarstva za Slovence se bomo pogovarjali s prvo slovensko čebelarsko mojstrico in podpredsednico Čebelarske zveze Slovenije, Marijo Sivec. Poleg pomena medonosnih čebel bomo predstavili tudi pomembno vlogo divjih opraševalcev. Čebelarstvo pa ni le dejavnost, vezana na podeželje, kar dokazujejo čebelarji v mestih. V Ljubljani smo obiskali tri urbane čebelarje. Ljubo Struna se s čebelarstvom ukvarja že več kot 80 let. Francu Petrovčiču se lahko zahvalimo za prvi mestni med v Ljubljani, Gorazd Trušnovec pa vodi društvo Urbani čebelar.
Slovenci imamo radi naravo, najsi bo to sprehod po gozdu, igra z otroki na travniku ali urejanje domačega vrta. Toda veliko travnatih in gozdnatih površin pomeni tudi veliko prostora, na katerem se zadržujejo klopi. Ti mali zajedavci lahko, ker prenašajo resne bolezni, postanejo velik problem. Najpogostejši bolezni, ki ju prenašajo klopi, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Lymsko boreliozo lahko uspešno zdravimo z antibiotiki, za klopni meningoencefalitis pa ni zdravila, lajšamo lahko le simptome te hude bolezni, pred katero se lahko zaščitimo le s cepljenjem. Kakšni so simptomi pri obeh boleznih, kako ju zdravimo, s kakšnimi dolgotrajnimi posledicami se spoprijemajo preboleli in zakaj je pomembno, da klopa čim prej odstranimo, je le nekaj vprašanj, na katera bo v studiu odgovorila infektologinja dr. Petra Bogovič. O svoji izkušnji boja z lymsko borelizo in o njenih posledicah pa bo pripovedoval gozdar Jože Prah.
Kaj pripelje človeka do tega, da se znajde na cesti? Preprostega odgovora ni. O brezdomcih na cesti in o tistih nevidnih, ki imajo streho nad glavo, a kljub temu nimajo tistega, čemur rečemo dom, se bomo pogovarjali z dr. Špelo Razpotnik, socialno pedagoginjo, ki se med drugim ukvarja s področjem socialne izključenosti, neenakosti, vključevanjem manjšin in brezdomstvom. Brezdomci so vedno odsev družbe, v kateri živimo. Kako se kot družba do njih obnašamo, kaj si o njih mislimo, kako jim prihajamo naproti in kako naše vedenje občutijo oni? Svojo zgodbo o tem, kako je postal brezdomec in kako je preživljal leta na cesti, bo z nami delil tudi 70-letni Janez Kompare, ki si je kot mlad fant, tako kot mnogi med nami, želel dobiti službo, si ustvariti družino in z njo živeti v miru in slogi. In vse to mu je uspelo. Dokler se mu ni zalomilo: izgubil je službo, nato tudi družino, nazadnje – po kratkih obdobjih bivanja pri sorodnikih in prijateljih – še streho nad glavo. V svojih srednjih letih je pristal na cesti. Toda s podporo Društva Kralji ulice – vse podporne programe društva bomo v oddaji tudi predstavili – mu je po letih spanja pod mostovi in zavetiščih uspelo prek Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana priti do neprofitne bivalne enote, kjer se končno počuti varnega in mirnega.
Ne glede na to, ali živimo v mestu ali na vasi, nas večina živi v neki skupnosti. Skupnost pa pomeni sobivanje z drugimi ljudmi, npr. s sosedi, kar je lahko ali dobro ali slabo. Kako bi dopolnili stavek v naslovu današnje oddaje: Sosed sosedu volk ali sosed sosedu brat? Se s sosedi prepirate zaradi nenehnega hrupa ali raje prijetno klepetate ob kavici? Kakšni sosedje smo Slovenci? V kakšnih sosedskih skupnostih živimo in kakšne odnose imamo s tistimi, s katerimi si delimo življenjski prostor, ki mu pravimo soseska? To so vprašanja, ki jih bomo v današnji oddaji Ah, ta leta! zastavili sociologinji doktorici Srni Mandič. Človek je družbeno bitje in potrebuje povezovanje v skupnosti. Koliko v resnici potrebuje sosedsko skupnost, smo preverili med stanovalci mestne skupnosti Fondovi bloki v Ljubljani. Kako pa se ljudje povezujejo v vaški skupnosti? Na Bregu pri Ribnici smo ugotovili, da vsi radi zavihajo rokave in poprimejo za delo, za druženje in zabavo v prostem času pa pogosto tudi na vasi zmanjka časa.
Dragica Kraljič, Janekova mati, ne želi dajati nasvetov, saj ima vsak svoje potrebe in svoje želje, zato mora vsak poiskati najboljše rešitve zase. Rada pa deli svoje izkušnje. Zgodbe Janeka in nenavadne matere v nenavadni družini lahko prebiramo tudi v njeni knjigi Nisem kot drugi - Življenje z otrokom s posebnimi potrebami. V današnji oddaji Ah, ta leta! bomo govorili o spopadu z diagnozo, spoprijemanju s predsodki in o življenju, ki je drugačno od pričakovanega. A zaradi tega nič manj lepo, poudarja Dragica, ki ji je ob skrbi za Janeka uspelo zgraditi lepo kariero, vzame si čas za branje, piše kolumne, privošči si tudi dopust. Pravi, da ji je Janek, ki danes šteje 32 let, življenje spremenil na bolje, saj zna ceniti lepote preprostega življenja in se skupaj z Janekom trudi izkoristiti vse, kar dan ponuja. V oddaji spregovori tudi Natalie Finkšt iz Kopra, ki si želi kljub cerebralni paralizi čim bolj polno in izpolnjujoče življenje, pri tem jo podpira tudi njena mati. Obiskali pa smo še Varstveno- delovni center Tončke Hočevar v Ljubljani, kjer svoje dopoldneve preživlja tudi 57-letni Primož.
Kljub napredku medicine in zdravstvene nege je stoma še vedno velik tabu, ki ga številni bolniki čutijo kot breme. A življenje je tudi s stomo lahko lepo. V Sloveniji z njo živi več kot 3000 ljudi, kljub veliki številki pa se v javnosti o življenju s stomo redko govori. Bolniki se prepogosto izogibajo družbi in zapirajo vase. Zato vam bosta gosta v studiu, abdominalni kirurg, primarij mag. Miran Rems, in predsednik invalidskega društva Ilco Ljubljana Zoran Terglav ter številni prostovoljci na terenu, tudi sami osebe s stomo, skušali dokazati, da se življenje s stomo ne konča, ampak za marsikoga šele začne. O tem, kako težko je bilo sprva sprejeti stomo, a kako ji je ta vendarle vrnila kakovostno življenje, pripoveduje tudi Ksenija Oblak. Prav prostovoljci iz invalidskega društva Ilco, ki proces okrevanja in privajanja najbolj poznajo, so ji s svojimi koristnimi nasveti in informacijami pomagali zaživeti polnejše življenje.
Ura v naših možganih je usklajena z menjavo dneva in noči. Ker v nasprotju z budilko nima gumba za dremež, nas bo, če jo bomo ignorirali, hitro in ne brez posledic vrglo iz ritma.V oddaji Ah, ta leta! bomo tokrat govorili o cirkadianem ritmu ali naši notranji biološki uri. Da bi jo bolje razumeli, smo v studio povabili zdravnico in strokovnjakinjo za medicino spanja, dr. Barbaro Gnidovec Stražišar.
Humor je veščina, ki jo je treba razvijati, njena posledica pa je smeh, ki zdravi, pomirja in združuje. Pred 1. aprilom bomo v oddaji Ah, ta leta! o humorju, smehu in smejanju govorili z igralko in dobitnico petih naslovov žlahtne komedijantke Vesno Pernarčič. Svoj pogled na humor in Slovence bo predstavil tudi novinar, urednik, humorist in satirik Tone Fornezzi Tof. Pokukali pa bomo še v zakulisje kultne satirične radijske oddaje Radio Ga Ga. Smejmo se!
Roboti in avtomatizacija so že močno prisotni v našem vsakdanjem življenju, marsikje so postali že povsem nenadomestljivi. V prihodnosti bodo z razvojem tehnologije verjetno imeli še večjo vlogo. Kaj pa človek, bo človek postal povsem nadomestljiv? O robotih in robotiki v tokratni oddaji Ah, ta leta! z dr. Jadranom Lenarčičem, strokovnjakom z mednarodnim slovesom, ki je več kot 40 let delal na področju raziskovanja robotike, robotske kinematike, biorobotike in humanoidnih robotov.
V življenju se nas lahko dotakne marsikaj, a nič ni prijetnejšega in bolj pomirjujočega od iskrenega dotika sočloveka. Od petih čutil, ki jih premoremo ljudje, je dotik morda najbolj spregledan, a obenem verjetno najpomembnejši. Ključen je pri tem, kako dojemamo svet. Poleg tega imajo dotiki, objemi in poljubi pomemben vpliv na naše telesno in duševno zdravje. Kljub temu pa se zdi, da se ne znamo več dotikati drug drugega, da se dotikov bojimo ali pa nam zanje preprosto zmanjka časa. O pomenu dotikov v našem življenju se bo voditeljica Helena Pirc pogovarjala s psihologom z dr. Aleksandrom Zadelom. Dotikanje izginja tudi iz zdravstvenih in varstvenih ustanov, čeprav je ravno tam mnogokrat najbolj potreben. Tega se zaveda tudi zdravnica Iwona Ewa Kosi, ki se brez strahu dotakne svojih pacientov. Obiskali smo jo v Koroškem domu starostnikov. Na koncu bomo spoznali še osebe z gluhoslepoto, za katere je dotik glavno sredstvo sporazumevanja in okno v svet. Slovenija je v letu 2021 postala tudi prva država na svetu, ki je jezik gluhoslepih vpisala v Ustavo Republike Slovenije.
Tudi če pogosto obležijo umazane, polomljene in pozabljene, so igrače bistven del otroštva. Najljubša igrača z otrokom deli lepe trenutke in mu pomaga preživete težke. Igra je otrokova osnovna dejavnost in potreba. Igrača pa ni zgolj pripomoček, na katerega se igra osredotoča, ampak pogosto otrokov zvesti spremljevalec, prijatelj, sogovornik in zaveznik. Kako so se igrače in igre spreminjale v zgodovini, se bomo v oddaji Ah, ta leta!, najprej pogovarjali s strastno zbirateljico igrač Tatjano Bensa, kakšno vlogo imajo zasebne zbirke igrač pri ohranjanju naše kulturne dediščine pa bo pojasnila dr. Tanja Roženbergar iz Slovenskega etnografskega muzeja. Predstavili bomo tudi zbiralko igrač s Koroške. Od leta 2015 si lahko v Koroškem pokrajinskem muzeju v Radljah ob Dravi ogledate razstavo Gremo rinkico talat, ki je plod petih desetletij trajajočega raziskovanja in zbiranja igrač Majde Marije Sušek. Tudi v novejši zgodovini imamo nekaj primerov izvirnih igrač znanih slovenskih oblikovalcev in arhitektov. Ena takšnih je Konstrukta, izvirna igrača znanega slovenskega arhitekta in industrijskega oblikovalca Nika Kralja, ki pa je luč sveta ugledala šele pred kratkim.
Upokojitev in zaposlitev se na prvi pogled izključujeta, a ni nujno, da je tako. Čeprav ste morda že končali kariero, to še ne pomeni, da ne morete del svojega časa nameniti dejavnostim, ki vam prinašajo denar. Izboljšanje finančnega položaja je zagotovo pomemben vidik dela po upokojitvi, vsekakor pa ni edini in morda niti ne najpomembnejši. Na vprašanja kako, zakaj in kje poiskati delo bo v oddaji odgovarjal Mitja Pajek, idejni vodja spletnega portala SeniorDela. Za pravico starejših do dela se že dolgo zavzema tudi predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje, dr. Ana Krajnc, ki poudarja, da nihče ne bi smel ovirati pravice starejših do učenja in dela. Prisluhnili bomo tudi zgodbam petih upokojenk, ki so si bolj iz želje kot nuje po upokojitvi našle nove zaposlitve. Oddajo pa zaokrožimo s prispevkom o tem, kako spletni portal SeniorDela deluje in kako ga uporabljati.
Neveljaven email naslov
