Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sladkorna bolezen velja za pandemično, saj število bolnikov nenehno raste. Na svetu jih je 537 milijonov, v Sloveniji 200 tisoč. Diabetes sam po sebi ni moteč in ni boleč, so pa lahko zelo boleči zapleti, če je bolezen slabo vodena. Od 85 do 95 odstotkov bolnikov ima diabetes tipa 2, ki se lahko začne neopazno razvijati že v zgodnjem srednjem življenjskem obdobju. Kako se spoprijema s to tiho boleznijo mnogoterih obrazov, nam bo razkril Gojmir Lešnjak - Gojc, igralec, glasbenik, režiser, voditelj, komedijant, ljubitelj dobre hrane in pijače, pa tudi ambasador državne kampanje Bodi odličnjak! Zavoda Diabetes. Najpogostejše zaplete pri sladkorni bolezni pa bo v prispevku predstavila dr. Vilma Urbančič Rovan, vodja Diabetološkega oddelka UKC Ljubljana.
Ples je najnaravnejši in hkrati najuniverzalnejši način gibanja. Ni družbe in ni kulture, ki ga ne bi gojila. Zanj ni nikoli prezgodaj, prepozno pa tudi ne. Ne glede na to, kako in kje plešemo, je dejstvo, da se bomo ob plesu napolnili z energijo ter se telesno in duševno sprostili. Vsega tega se zaveda tudi Neva Kralj, plesna pedagoginja, koreografinja in plesno-gibalna terapevtka, ki bo nanizala številne pozitivne učinke plesa, saj so raziskave med drugim pokazale, da ples učinkovito zmanjšuje tveganje za demenco. Ples pomeni razbremenitev in razvedrilo, napolni nas z energijo, hkrati pa prinaša tudi druženje. Redne tedenske večerne urice plesanja tanga so pravi balzam za dušo in telo, pa sta prepričana zakonca Homan, ki se vsak teden na učenje tanga vozita iz Šentjerneja v Ljubljano.
Kaj je lepota, kaj je lepo? Kje vi iščete lepoto? Je lepota v očeh opazovalca ali obstajajo neka univerzalna merila tega, kdo je lep? Morda vendarle obstaja lepota, ki je neminljiva, ki je večna? »Staranje je edini zakon, ki velja za vse nas. Telo in obraz se spreminjata, tudi lepota se spreminja, a ne mine, dokler se človek počuti lepega, dokler ima človek v sebi energijo in je zadovoljen sam s sabo«, je prepričana gostja v studiu manekenka in fotomodel Bernarda Marovt. O tem, da sta človeški obraz in človeško telo lahko lepa ne glede na leta, je prepričana tudi fotografinja Urša Premik, ki je s fotografijami svoje babice navdušila tako javnost kot modni svet. O tem, kako nabiranje let vpliva na lepoto, smo povprašali tudi znanega fotografa Aleša Bravničarja.
Živimo v starajoči se družbi, starostne meje za upokojitev se zato višajo, kljub temu pa zaposlovanje starejših od 50 let še vedno nosi stigmo. Delodajalci starost zaposlenih pogosto vidijo kot slabost. Na lastni koži je to izkusil tudi Milko Grebenc, ki je pri 54 letih izgubil službo. Pahnjen iz cone udobja je bil po 30-ih letih prisiljen, da se znova poda na trg dela. Pot ni bila lahka, a je ne obžaluje. Delodajalci navadno bolj cenijo mladost kot izkušnje. Vendar ni nujno, da je tako. Obiskali smo tudi eno od slovenskih podjetij, v katerem ne diskriminirajo starejših zaposlenih. Nasprotno, spodbujajo jih in nagrajujejo. Zadovoljstvo zaposlenih, ne glede na njihova leta, pa je visoko na lestvici ciljev podjetja.
So stvari, o katerih razmišljamo, a se o njih premalo pogovarjamo. Smrt je zagotovo ena izmed njih. O njej ne govorimo, ker se je bojimo, o njej ne govorimo, da ne bi koga prizadeli, o njej ne govorimo, da bi jo tako odrinili daleč stran. Tako kot v življenju tudi pri umiranju potrebujemo bližino sočloveka. Kot v oddaji pravijo prostovoljci v Slovenskem društvu Hospíc, je največkrat pomembno SAMO BITI ob nekom, pa čeprav je to morda težko. Smrt je neizogiben del življenja, zato se Manca Košir, gostja v studiu, o njej ne pogovarja po tihem, ampak o njej govori brez zadrege, odločno. Smrti se zahvaljuje, ker jo je naučila ceniti sleherni trenutek, ji odprla srce in oči. Pustimo, da jih zdaj odpre še nam.
Obstajajo pesmi, ki so si jih požvižgavali pred pol stoletja in več in si jih pojemo še danes. Krasita jih zimzelena melodija in vedno aktualna besedila. Kar je dobro, ostane, pravijo. To drži za glasbo, pa tudi za Lada Leskovarja, gosta v studiu, ki kljub skoraj 80-im letom še vedno rad zapoje, nastopa, njegov glas je ostal močen, prav tako njegove pesmi. Kaj je tisto, kar nas je na glasbi zlate dobe slovenske popevke tako očaralo in začaralo, da je ostala z nami? Svoja razmišljanja o tem, kaj naredi pesem brezčasno, poleg Lada Leskovarja z nami delita tudi skladatelj Jure Robežnik in pevka Nina Strnad.
Vsaka vojna za sabo pušča razdejanje, solze in bolečino. Ti ostanejo tudi po tem, ko orožje že potihne. Kako preživeti in kako živeti z izkušnjo vojne, se bomo v tokratni oddaji pogovarjali s psihiatrinjo in humanitarko dr. Anico Mikuš Kos. Kako se spominjajo vojne, kako jih je v življenju zaznamovala in kaj jim je vzela, pa nam bodo razkrili posamezniki, ki imajo kljub časovni oddaljenosti še vedno žive spomine na otroštvo, ki ga je takrat zaznamovala 2. svetovna vojna.
Ljudje smo družbena bitja, povezanost z drugimi je naša osnovna potreba. Kaj se zgodi, ko so naši stiki omejeni ali celo pretrgani? Z začetkom epidemije covida 19 smo se začeli zapirati v mehurčke, stiki z drugimi ljudmi so bili iz dneva v dan bolj omejeni, druženja nezaželena. Fizična oddaljenost je privedla do družbene osamitve. Izkušnje, kako so se v Deos Centru starejših Notranje Gorice trudili čim bolj omiliti občutke odrezanosti od sveta in prekinjenih stikov z domačimi, bo z nami delila direktorica Centra Ana Petrič, zagreta borka za pravice starejših. Prepričana je, da lahko vsi svojim dragim pomagamo blažiti občutke strahu in osamljenosti ter da noben izgovor ne vzdrži, saj je včasih že kratek klic dovolj, da poboža dušo.
Vabljeni k ogledu oddaje Ah, ta leta!, v kateri se bomo v petkovih popoldnevih srečavali z ljudmi, ki nas s svojo ustvarjalnostjo, vitalnostjo ali pogumom, s katerim se spoprijemajo z izzivi zrelih let, navdihujejo in ki ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko - Ah, ta leta! V prvi oddaji bomo gostili dr. Ano Krajnc, pionirko vseživljenjskega izobraževanja in njegovo gorečo zagovornico, ki nas bo spomnila, da konec aktivne delovne dobe ne pomeni konca naše radovednosti, vedoželjnosti in postavljanja novih ciljev. Hitro razvijajoča se družba danes namreč od vseh nas zahteva hitro in pravilno odločanje, zanj pa potrebujemo znanje. Urednica oddaje: Neva Novljan Voditeljica oddaje: Helena Pirc
Neveljaven email naslov
