Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obstaja nekaj, kar lahko izboljša naš spomin, domišljijo in ustvarjalnost, obstaja nekaj, s čimer lahko potujemo v nam neznane svetove, spoznavamo nove kulture in nove ljudi, obstaja nekaj, kar nas bo obogatilo in morda celo spremenilo. In kar je najlepše, dosegljivo je tako rekoč vsem. Govorimo o branju, natančneje, o branju literature. O pomenu branja in vplivu knjig na naše življenje se bomo pogovarjali s pesnikom, pisateljem, esejistom, filozofom, antropologom in strastnim zagovornikom bralnih klubov, dr. Iztokom Osojnikom. Eden od načinov, kako pritegniti ljudi k branju, so tudi bralni klubi. V Mestni knjižnici Grosuplje smo obiskali bralni klub, ki nepretrgoma deluje že 11. leto. O užitku ob branju knjig bo spregovorilo tudi nekaj starejših bralcev, ki so vključeni v Bralno značko za odrasle, oddajo pa bomo zaokrožili v Vodnikovi hiši literature, kjer že šesto leto zapored poteka glasno branje za starejše. Skupino, ki se srečuje dvakrat na mesec, vodi Lada Zei.
Demenca ni naravni del staranja, zato ni vsak, ki z leti postaja pozabljiv in malo počasnejši, tudi oseba z demenco. Pa vendar: po podatkih živi v Sloveniji okoli 43 tisoč oseb z demenco, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 50 milijonov. Zdravila zanjo ni. Zato v oddaji gostimo mag. Jožeta Škrlja, ki o demenci in predvsem o ravnanju z osebami z demenco izobražuje strokovno in splošno javnost, pa tudi svojce, ki v skrbi za svoje drage velikokrat izgorijo. Svojci mu pogosto razlagajo o bolečini, ki jo občutijo, ko jih njihovi bližnji ne prepoznajo več in ne zmorejo opravljati osnovnih življenjskih opravil, spremeni se tudi njihovo vedenje. Jože Škrlj poudarja, da je pri tem pomembno, da tega ne jemljemo osebno, da z osebo z demenco nismo v nenehnem boju in ji ne dokazujemo vseskozi svojega prav, saj jo s tem spravljamo v še večjo stisko. Zavedati se moramo, da ravnanja in besede oseb z demenco vodi njihovo stanje. Vodijo jih čustva, ne razum. In kar je še pomembno, živijo v svojem svetu, v katerega bomo morali vstopiti mi, saj oni v našega niso več sposobni vstopiti. V oddaji bomo pokukali tudi v vsakdan Alenke Veber in njene mame Frančiške. Alenka je morala zaradi mamine demence popolnoma prilagoditi svoje življenje, saj mame kmalu ni mogla več pustiti same. Preden se pri človeku pokažejo prvi znaki demence, lahko mine od 10 do 20 let, zato bomo predstavili tudi pomen presejalnih testov za demenco.
Odnosi z babicami in dedki so lahko lepi ali zapleteni, v našem življenju pa pogosto pustijo močan pečat. Ljubeči, potrpežljivi, zabavni, polni zgodb, pa tudi strogi, jezni, odsotni – vse to so lahko stari starši. Večina starih staršev ljubi svoje vnuke in z veseljem pomaga staršem pri vzgoji. Za marsikoga so zato najlepši spomini na otroštvo povezani prav z babicami in dedki. Lepih zgodb in spominov je nešteto, mi bomo spoznali tisto, ki jo pišeta pevka Sara Briški Cirman, znana tudi pod umetniškim imenom Raiven, in njena babica Nevenka Jeršin. O dragocenem in izpopolnjujočem odnosu, ki ga razvijata že od nekdaj, bosta spregovorili tudi Anja Marincelj in njena babica Magda Juvan, na sprehod po Dragomerju in Ljubljani pa se je Nina Cijan tokrat odpravila s prvo damo slovenskega interneta dr. Borko Jerman Blažič, prejemnico več nagrad, med drugim tudi Zoisove in Puhove. Leta 2017 jo je predsednik države Borut Pahor nagradil tudi z medaljo za zasluge za prispevek k razvoju računalniških komunikacij, interneta in internetnih storitev.
Izguba smisla, veselja, zanimanja, volje, upanja, v skrajni točki tudi življenja. Depresija je močno razširjena, a slabo razumljena duševna motnja. Zanjo naj bi vsaj enkrat v življenju zbolel kar vsak šesti med nami, ne glede na starost in spol. Ko ljudje pomislimo na Deso Muck, pisateljico, scenaristko, igralko in sploh vsestransko umetnico, depresija in žalost zagotovo nista prvi asociaciji. Njeno delo je bilo nasmejati ljudi in to ji je odlično uspevalo, čeprav je v sebi nosila žalost. Z nami bo delila izkušnje svojega spoprijemanja z depresijo, ki je njena največja mučiteljica, obenem pa tudi velika življenjska učiteljica. Z epizodami depresije se spopada že od otroštva. Ničkolikokrat je že padla v globoka brezna, a se je vedno tudi izkopala iz njih. Da ima depresija več obrazov, priča tudi zgodba 65-letnega Cvetka Tovornika, ki se z boleznijo spopada že več kot 25 let. S strokovno psihiatrično pomočjo in različnimi terapijami se je naučil s svojimi težavami uspešno spopadati. Tudi za Matejo Mlakar so bili v njenem boju z depresijo zmagovalna kombinacija antidepresivi, psihoterapija in skupina za samopomoč.
Veselje, predanost in ljubezen do glasbe – pravi godbenik nikoli ne bo zamudil priložnosti za druženje in muziciranje. Godbeništvo ima pri nas bogato in dolgo tradicijo. V Sloveniji je več kot 100 nepoklicnih godb, v katerih amaterski in poklicni glasbeniki različnih starosti in različnih poklicev igrajo na pihala, trobila in tolkala. Poznamo jih vsi, saj jih lahko vidimo in slišimo ob številnih priložnostih, kot so prazniki, različni sprevodi, veselice, poroke in tudi pogrebi. Kako pridno delajo in vadijo, smo preverili pri članih Godbe veteranov Univerze za 3. življenjsko obdobje v Velenju in pri članih kvarteta klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov. Kaj pomeni biti godbenik in kako godba postane del tebe in je s tabo vse življenje, pa bo z nami v studiu delil tudi Bojan Burnik, član Veteranske sekcije Mengeške godbe.
Vsak med nami je že ali še bo izgubil drago osebo. Izguba je ena od najbolj univerzalnih izkušenj, kljub temu pa je vsaka tudi popolnoma individualna, saj jo vsakdo doživlja drugače. Tako je tudi vsaka zgodba o izgubi edinstvena. Svojo nam bo danes zaupala pisateljica Azra Širovnik. Poslovila se je že od staršev, izgubila je sestro, pred nekaj meseci pa je odšla tudi ljubezen njenega življenja, mož Janez Širovnik. Svoje žalovanje opisuje kot obdobje hvaležnosti, saj je lahko 48 let preživela z najboljšim moškim na svetu. Pravi, da ji je bilo danih 48 let sreče, zato meni, da zdaj ni čas za pritoževanje in žalostne misli. Vendar se, kot je prepričana, ob odhodu ljubljene osebe zavemo lastne minljivosti, zato je marsikomu v tem obdobju žalovanja še posebno hudo. Sama skuša prav zaradi tega zavedanja svoje dneve napolniti s stvarmi, ki jih ima rada in ki sta jih z možem rada skupaj počela. Tako se ji zdi, da je še vedno ob njej. Z nami je svoje intimne občutke po smrti svoje žene delil tudi 81-letni Štefan Hlišč iz Novega mesta. Njegovo življenje zdaj teče v počasnejšem ritmu, a svojo Marijo močno pogreša. Že deveto leto ne mine dan, da ne bi bila z njim v mislih in da je ne bi obiskal na pokopališču ter se pogovoril z njo.
Požari, vodne ujme, prometne nesreče, neurja, ekološke nesreče… Kjerkoli so ljudje in živali v nevarnosti ali stiski, kadarkoli je ogroženo premoženje, lahko računamo na pomoč prostovoljnih gasilk in gasilcev. Tega ne počnejo zaradi plačila, saj ga ne dobijo, to počnejo zaradi visoko razvitega občutka dolžnosti, želje po pomoči in ljubezni do sočloveka. Nevarnost, negotovost, strah – gasilec ne bo obupal in ne bo odnehal. Biti gasilec ni poklic, je poslanstvo in je način življenja. O nesebični pomoči, o disciplini, pa tudi o strahu in pogumu v oddaji spregovorijo pripadniki štirih generacij gasilcev iz družine Špiler, ki so člani Gasilskega društva Laško. Predstavljamo tudi Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki, ki pred pozabo rešuje številne gasilske predmete in dokumente. Ti so dragocen vir informacij za 90-letnega prostovoljnega gasilca in gasilskega zgodovinarja Viljema Tomana. O pomenu in veličini prostovoljnega gasilstva pa bo v studiu spregovoril poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek.
Nasilja nad starejšimi je več, kot si morda predstavljamo. Po podatkih Zdravstvene organizacije naj bi nasilje doživljala ena od šestih starejših oseb. Ker tovrstno nasilje nosi različne obraze, ga včasih težko prepoznamo, v javnosti o njem premalo govorimo, zaradi strahu in sramu pa molčijo tudi žrtve. Žrtve nasilja pogosto leta, celo desetletja ostajajo v nasilni zvezi. Velikokrat zaradi otrok. Z nami bo svojo izkušnjo delila sogovornica, ki je izkusila tako duševno kot telesno nasilje. Spregovorili bomo tudi o travmatičnih posledicah, ki jih doživljanje nasilja pušča vsem žrtvam nasilja. Pri starejših pa je predvsem psihološke posledice nasilja še težje prepoznati, saj sovpadajo z nekaterimi starostnimi spremembami in posledicami različnih bolezni. V studiu se bomo o nasilju nad starejšimi pogovarjali s koordinatorico za preprečevanje nasilja in vodjo interventne službe Sašo Car ter pravnico Manuelo Moršič, ki prihajata s Centra za socialno delo Pomurje.
Se vam dogaja, da stojite pred omaro in se sprašujete, kaj obleči, kaj je primerno, kaj se spodobi, kaj vam pristaja? Ali pa ste že povsem obupali? Kot pravi naša današnja gostja, odgovorov ne boste našli v modnih revijah, trgovinah in tudi ne pri prijateljicah. Odgovor vam bo dal temeljit pogovor z ogledalom. Tokrat bomo z modno oblikovalko, pisateljico, publicistko in pionirko modnega recikliranja rušili mite o modi, modnih smernicah in letom primernem oblačenju. Predstavili bomo tudi Barbaro Por Hrovat, ljubiteljico mode, ki ima rada lepe stvari z dušo. Odraščala je v Kanadi, kjer ima nakupovanje stvari iz druge roke daljšo tradicijo kot pri nas. Za konec pa vam bomo ponudili tudi nekaj namigov, kako oblekam ponuditi še eno možnost, namesto da bi jih zavrgli.
Družinski zdravnik je nekakšen »vratar« v celotnem zdravstvenem sistemu, saj odloča o napotitvah na višje ravni zdravstva. Zdravnik, medicinska sestra in pacient naj bi z roko v roki gradili medsebojno zaupanje. Toda med epidemijo covida 19 se je ta pomembni odnos močno spremenil – osebni stik z zdravnikom so po večini nadomestila elektronska sporočila in posvetovanja po telefonu, po novem pa zdravstveni domovi vzpostavljajo spletne portale za elektronsko komunikacijo, ki naj bi nadomestili vzpostavljanje stika z zdravnikom po elektronski pošti. V zdravstvenih domovih so prepričani, da bo zdravstveno osebje z uvedbo novega spletnega portala zaradi zmanjšanja administrativnih opravil pridobilo dodaten čas, ki ga bo lahko namenilo obravnavi pacientov. V oddaji bomo prikazali prednosti, ki jih prinaša portal, ter način registracije in uporabe portala. S specialistko družinske medicine dr. Darinko Klančar bomo v studiu spregovorili o statusu družinskega zdravnika pri nas, pa tudi o prednostih in vseh pasteh, ki jih prinaša digitalizacija zdravstva, predvsem za del starejše populacije, ki bodisi ni vešča sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij bodisi jih ne zmore uporabljati. Kakšne pomisleke glede uvedbe spletnega portala imajo starejši, bo predstavila tudi zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore.
Zdrav duh v zdravem telesu. A brez rekreacije ne bo šlo, je prepričan dr. Herman Berčič, ki je že desetletja znanstveno, pedagoško in tudi praktično zapisan športu in športni rekreaciji. Verjame v slogan Gibanje je življenje in življenje je gibanje, zato je tudi prepričan, da je šport primeren za vsakogar. Leta tu niti po naključju niso omejitev. Današnji (zasedèni) način življenja – kavč, televizija, računalnik – vsekakor negativno vpliva na starejše in tudi pandemija covida 19 ima negativne posledice za zdrav in aktiven način življenja. Odsotnost ali pomankanje gibanja pri starejših se lahko kaže v številnih degenerativnih obolenjih, slabitvi osnovnih življenjskih funkcij, zmanjšanju funkcionalnih in gibalnih sposobnosti, slabšanju kognitivnih sposobnosti in socialnih vezi ter prezgodnjem staranju. Zato dr. Berčič poziva k uravnoteženi, zmerni in redni rekreaciji tudi v starejših letih. Ena od možnosti redne vadbe je vključitev v Šolo zdravja, ki jo bomo v oddaji tudi predstavili; kako vitalni so lahko starejši tudi pri 80 letih, pa bomo spoznali v zgodbi Franca Pirca, ki se je med drugim zaljubil v za starejše nekoliko nenavaden šport: rolkanje.
Rodila se je med ljudmi, raste, se širi, spreminja, zori med ljudmi in za ljudi. Ljudska pesem. Nastala je spontano, s časom se spreminja, a hkrati ohranja sestavine iz preteklosti. Poleg besedila ima ljudska pesem vedno tudi melodijo, saj je ta njen komunikacijski posrednik, brez katerega se ne bi širila. V sebi nosi naš praspomin – zavedanje lastnih korenin. Včasih je bila del vsakdanjega in prazničnega življenja preprostega ljudstva. Spremljala je pomembne dogodke in obdobja v človekovem življenju, iz besedil lahko razberemo številne sestavine materialne kulture, šeg, čustvovanja, odzivanja … O pomenu ohranjanja ljudske pesmi, o njenem bogastvu in živosti bo v studiu spregovorila raziskovalka, poznavalka in poustvarjalka ljudskih pesmi Bogdana Herman, ki je obenem tudi velika ljubiteljica knjižnega jezika in slovenskih narečij. Dolgo se je spraševala, ali naj se posveti jeziku ali petju, a pravi odgovor je bil ves čas na dlani: obojemu. Po njenem mnenju nosi ljudska pesem v sebi preteklost, sedanjost in prihodnost. V oddaji bo svoj pogled, zakaj jo je ljudska pesem tako pritegnila in navdušila, predstavila tudi glasbenica in antropologinja Mateja Fi, spoznali pa bomo tudi Darka Korošca, ki za ohranjanje ljudskih glasbil pri nas skrbi že več kot 30 let.
Neveljaven email naslov
