Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Obvezno zdravstveno zavarovanje prinaša vrsto novih pravic za zavarovance. Med drugim bo zdravstveno zavarovanje po novem krilo zobne vsadke, število omejitev oploditev z biomedicinsko pomočjo se bo nanašalo le na zunajtelesno oploditev, širi se tudi nabor bolnikov, ki bodo upravičeni do zdraviliškega zdravljenja. Sliši se obetavno. Ali je res tako, pa bodo preverili v oddaji Koda.
V oddaji Koda bomo govorili o problematiki, povezani z odpadno embalažo in nagrobnimi svečami. V Sloveniji je trenutno na tisoče ton odpadne embalaže in nagrobnih sveč, zaradi česar se naša država dobesedno utaplja v odpadkih. Komunalna podjetja se soočajo z izjemno prostorsko stisko, sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki smo ga dolga leta v evropskem prostoru predstavljali kot primer dobre prakse, pa je tik pred razpadom. Kot opozarja okoljski minister Jure Leben, ne gre samo za sanitetni in ekološki problem nacionalnih razsežnosti, temveč tudi varnostni problem, saj podjetja ne morajo več zagotavljati osnovne požarne varnosti. Ministrstvo zdaj situacijo rešuje z uredbo. Ker gre za globalni problem, smeti namreč ogrožajo ves planet, še posebej je problematična plastika, pa bomo v oddaji predstavili tudi projekt nizozemske neprofitne organizacije The Ocean Cleanup, v okviru katerega bodo čistili Tihi ocean, kjer se otok odpadkov razteza že na 1,6 milijona kvadratnih kilometrih in se še povečuje.
V oddaji Koda bomo govorili o problematiki, povezani z odpadno embalažo in nagrobnimi svečami. V Sloveniji je trenutno na tisoče ton odpadne embalaže in nagrobnih sveč, zaradi česar se naša država dobesedno utaplja v odpadkih. Komunalna podjetja se soočajo z izjemno prostorsko stisko, sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki smo ga dolga leta v evropskem prostoru predstavljali kot primer dobre prakse, pa je tik pred razpadom. Kot opozarja okoljski minister Jure Leben, ne gre samo za sanitetni in ekološki problem nacionalnih razsežnosti, temveč tudi varnostni problem, saj podjetja ne morajo več zagotavljati osnovne požarne varnosti. Ministrstvo zdaj situacijo rešuje z uredbo. Ker gre za globalni problem, smeti namreč ogrožajo ves planet, še posebej je problematična plastika, pa bomo v oddaji predstavili tudi projekt nizozemske neprofitne organizacije The Ocean Cleanup, v okviru katerega bodo čistili Tihi ocean, kjer se otok odpadkov razteza že na 1,6 milijona kvadratnih kilometrih in se še povečuje.
Konec tedna bomo s premikom urnih kazalcev najverjetneje zadnjič prešli s poletnega na zimski čas. Evropska komisija je namreč predstavila predlog za odpravo premikanja ure dvakrat na leto, članice pa naj bi same odločile, ali bodo uporabljale poletni ali zimski čas. Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi bil 31. marca 2019, na zimski pa 27. oktobra 2019. Največ koristi bo po besedah komisarke Violete Bulc v prometnem sektorju, kjer je treba sedaj vsakih šest mesecev prilagajati urnike v logističnih mrežah. Pozitivne učinke pričakuje tudi v kmetijstvu. A po mnenju nekaterih strokovnjakov bi lahko stalni poletni čas imel negativne učinke na zdravje ljudi. Kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v München je posvaril, da bi stalni poletni čas lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem, kar pomeni, da bodo Evropejci po njegovih besedah postali debelejši, bolj neumni in bolj zlovoljni.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
V Kodi bomo govorili o tem, kje v Sloveniji imajo najvišje plače, najbolj produktivna podjetja, ugodne cene stanovanj, najnižjo brezposelnost, najmanj kriminala, najmanj depresivnih in bolnih ljudi. Razkrili bomo, v kateri slovenski občini ljudje najbolje živijo in v kateri je kakovost življena najslabša, pojasnili pa bomo tudi, kaj najbolj izrazito vpliva na kakovost življenja prebivalcev. Povedali bomo tudi, katero mesto se lahko pohvali z najvišjo kakovostjo življenja na svetu ter v kateri državi so prebivalci najbolj srečni, zadovoljni, premožni in zdravi.
V letalskem potniškem prometu zadnje čase vlada precejšnji kaos. Potniki Adrie se razburjajo zaradi združevanja letov, odpovedanih letov, nenapovedanih vmesnih postankov, zamud. Ryanair zaradi stavk odpoveduje lete kot po tekočem traku, kar trije nizkocenovci pa so v zadnjem mesecu in pol razglasili bankrot in pustili številne potnike na tleh. Kaj se dogaja z letalskim potniškim prometom? In kako lahko letalski potniki uveljavljajo svoje pravice? Kljub zakonsko določenim pravicam se namreč njihovo uveljavljanje v praksi nemalokrat izkaže za zelo težavno. V katerih primerih torej lahko zahtevate odškodnino? Kaj lahko ob spremembi poleta zahtevate, če niste upravičeni do odškodnine? Kako lahko zahtevate vračilo denarja ali odškodnino in koliko ta znaša?
V letalskem potniškem prometu zadnje čase vlada precejšnji kaos. Potniki Adrie se razburjajo zaradi združevanja letov, odpovedanih letov, nenapovedanih vmesnih postankov, zamud. Ryanair zaradi stavk odpoveduje lete kot po tekočem traku, kar trije nizkocenovci pa so v zadnjem mesecu in pol razglasili bankrot in pustili številne potnike na tleh. Kaj se dogaja z letalskim potniškim prometom? In kako lahko letalski potniki uveljavljajo svoje pravice? Kljub zakonsko določenim pravicam se namreč njihovo uveljavljanje v praksi nemalokrat izkaže za zelo težavno. V katerih primerih torej lahko zahtevate odškodnino? Kaj lahko ob spremembi poleta zahtevate, če niste upravičeni do odškodnine? Kako lahko zahtevate vračilo denarja ali odškodnino in koliko ta znaša?
Tokrat bomo v Kodi pod drobnogled vzeli hrano. Pogledali bomo, kako nekateri proizvajalci zavajajo potrošnike s podatki glede porekla in izvora živil, kako je z dodajanjem neoznačenih sestavin, katere podatke o živilu so dolžni zagotoviti z vidika varovanja zdravja ter kaj pravi o tem potrošniška zakonodaja. Videli boste, kaj se dogaja v prehodnem letu, v katerem prehajamo na proizvode z omejeno najvišjo dovoljeno vsebnostjo zdravju škodljivih transmaščobnih kislin. Omejitev bo veljala za vsa slovenska in uvožena živila, pa tudi za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane.
V oddaji Koda bomo govorili o vse bolj strogi in plačljivi obravnavi na urgencah. Po nekaterih ocenah je namreč približno 60 do 70 odstotkov obiskov na urgenci takšnih, ki bi jih lahko pacienti opravili pri svojih izbranih osebnih zdravnikih med izvajanjem redne službe. Goste v studiu bomo vprašali: kdaj je torej primer nujen in kdaj ne? Kdo oceni nujnost stanja – je to zdravnik ali medicinska sestra? Je lahko tiščanje v prsih upravičen razlog za obisk urgence? Zakaj v nekaterih urgencah zaračunavajo nenujne obiske, v drugih pa ne? Zakaj imajo urgence po Sloveniji različna merila glede zaračunavanja nenujnih obiskov?
Iz pred kratkim objavljenih podatkov evropskega statističnega urada Eurostat je razvidno, da so se cene v EU v obdobju od leta 2000 do konca leta 2017 dvignile za nekaj več kot 36 odstotkov. Najbolj so se cene zvišale v Romuniji, za skoraj 300 odstotkov, najmanj v Nemčiji, nekaj manj kot za 29 odstotkov, v Sloveniji pa je bil skupen dvig cen v tem času skoraj 64 odstoten. Upoštevaje statistično resnico, da nekateri jedo zelje, drugi meso, v povprečju pa vsi jemo segedin golaž, bomo v prvi oddaji Koda v novi sezoni vzeli pod drobnogled cene življenjskih potrebščin v Sloveniji in preverili, kako drago je v resnici življenje v naši državi.
Neveljaven email naslov
