Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Ljubljana je zaradi gostote poseljenosti najbolj potresno ogroženo območje v Sloveniji, opozarjajo strokovnjaki, v ogroženih stavbah pa živi okrog 80 tisoč ljudi. Posebno problematične so višje stavbe, ki bi ob potresu utrpele večjo škodo. Med 15-imi stavbami, ki jih bodo strokovnjaki vzeli pod drobnogled v posebni raziskavi, je tudi stolpnica na Streliški ulici v Ljubljani, ki bi po podatkih iz aplikacije POTROG z 51-odstotno verjetnostjo ob močnejšem potresu utrpela hude poškodbe. Kot pravi dr. Peter Fajfar, ki je slovensko potresno inženirstvo ponesel v evropski in svetovni vrh, so najbolj ogrožene stavbe zgradili po drugi svetovni vojni, v času do sprejetja prvih predpisov o potresno odporni gradnji po skopskem potresu leta 1963. V Ljubljani je po njegovi oceni nekaj deset stavb v veliki nevarnosti, da se ob močnejšem potresu porušijo. Med njimi je tudi stolpnica na Štefanovi ulici, ki je bila zgrajena koncem 50ih let: »Stolpnica je grajena brez zidakov, brez armature in po današnjih predpisih bi lahko imela mogoče dve etaži, ima pa jih 13.«
Ljubljana je zaradi gostote poseljenosti najbolj potresno ogroženo območje v Sloveniji, opozarjajo strokovnjaki, v ogroženih stavbah pa živi okrog 80 tisoč ljudi. Posebno problematične so višje stavbe, ki bi ob potresu utrpele večjo škodo. Med 15-imi stavbami, ki jih bodo strokovnjaki vzeli pod drobnogled v posebni raziskavi, je tudi stolpnica na Streliški ulici v Ljubljani, ki bi po podatkih iz aplikacije POTROG z 51-odstotno verjetnostjo ob močnejšem potresu utrpela hude poškodbe. Kot pravi dr. Peter Fajfar, ki je slovensko potresno inženirstvo ponesel v evropski in svetovni vrh, so najbolj ogrožene stavbe zgradili po drugi svetovni vojni, v času do sprejetja prvih predpisov o potresno odporni gradnji po skopskem potresu leta 1963. V Ljubljani je po njegovi oceni nekaj deset stavb v veliki nevarnosti, da se ob močnejšem potresu porušijo. Med njimi je tudi stolpnica na Štefanovi ulici, ki je bila zgrajena koncem 50ih let: »Stolpnica je grajena brez zidakov, brez armature in po današnjih predpisih bi lahko imela mogoče dve etaži, ima pa jih 13.«
V mesecu prazničnega blišča in obilja podatek, da je v Sloveniji več kot 6800 brezdomcev, torej ljudi, ki so brez strehe nad glavo in stalnega prebivališča, še toliko bolj zbode v oči. Po evropski klasifikaciji brezdomstva ločimo štiri skupine brezdomcev: v prvo so uvrščene osebe brez strehe nad glavo, v drugo osebe brez stanovanja, v tretjo tiste, ki prebivajo v negotovem, in v četrto tiste, ki prebivajo v neprimernem bivališču. Prvi dve skupini predstavljata vidno, tako imenovano cestno), drugi dve skupini pa skrito brezdomstvo, ki pogosto vodi v vidno brezdomstvo. In prav slednjih je tudi v Sloveniji vse več. Brezdomstvo je torej tudi pri nas vse večji izziv tako za državo kot tudi za nevladne organizacije. Sploh, ko gre za starejše brezdomce, ki po končanem bolnišničnem zdravljenju nimajo kam. Več o brezdomstvu v Sloveniji v zadnji oddaji Koda v torek, 18.decembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v Evropski uniji na leto umre zaradi poklicnih bolezni več kot 300.000 ljudi, pri nas po nekaterih ocenah okoli 750, več kot polovica zaradi poklicnega raka. Kljub temu še vedno nimamo Pravilnika o poklicnih boleznih, postopek za verifikacijo poklicnih bolezni ni določen, delavci pa zaradi tega ne morejo uveljaviti pravic, ki jim jih zagotavljajo predpisi o invalidskem in zdravstvenem zavarovanju poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Dogaja se tudi, da mnogi delodajalci svojih zaposlenih ne pošiljajo na preventivne preglede, ki bi lahko preprečili marsikatero hujšo bolezen ali celo smrt. O tem, zakaj torej v Sloveniji že 28 let nimamo določenega postopka za verifikacijo poklicnih bolezni, pa tudi o tem, kateri poklici so tvegani, kako psihične obremenitve na delovnem mestu vplivajo na naše zdravje, kdo je glavni krivec, da prihaja do poklicnih bolezni, v oddaji Koda, v torek, 11. decembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v Evropski uniji na leto umre zaradi poklicnih bolezni več kot 300.000 ljudi, pri nas po nekaterih ocenah okoli 750, več kot polovica zaradi poklicnega raka. Kljub temu še vedno nimamo Pravilnika o poklicnih boleznih, postopek za verifikacijo poklicnih bolezni ni določen, delavci pa zaradi tega ne morejo uveljaviti pravic, ki jim jih zagotavljajo predpisi o invalidskem in zdravstvenem zavarovanju poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Dogaja se tudi, da mnogi delodajalci svojih zaposlenih ne pošiljajo na preventivne preglede, ki bi lahko preprečili marsikatero hujšo bolezen ali celo smrt. O tem, zakaj torej v Sloveniji že 28 let nimamo določenega postopka za verifikacijo poklicnih bolezni, pa tudi o tem, kateri poklici so tvegani, kako psihične obremenitve na delovnem mestu vplivajo na naše zdravje, kdo je glavni krivec, da prihaja do poklicnih bolezni, v oddaji Koda, v torek, 11. decembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Plinsko omrežje je na voljo v dvainosemdesetih slovenskih občinah, kar je v slabih 40 odstotkih vseh občin, na plinovodno omrežje pa je priklopljenih dobrih 133 tisoč odjemalcev. A razlike v višini plinske omrežnine, ki jo morajo uporabniki plačati, so precejšnje. Povprečen uporabnik omrežja denimo v Celju plača 15 evrov mesečno, v Velenju in Šoštanju pa 32, kar je na leto kar 200 evrov več. Zakaj v nekaterih občinah uporabniki plačujejo višje plinske omrežnine kot v drugih? Je sistem izračunavanja višine omrežnin je (pre)zapleten, nepošten, ali celo zrel za revizijo? Bi bilo smiselno tudi v primeru plinskih omrežnin uvesti podoben sistem kot pri elektriki?
Murskosoboški policisti so septembra tujima državljanoma zasegli 107 pasjih mladičev, ki so jih prevažali strpane v zabojnike in kletke brez vode, eden od mladičev je poginil. Primer še zdaleč ni osamljen, v Evropi je namreč tihotapljenje pasemskih psov in mačk tretji najbolj dobičkonosen ilegalen posel, takoj za orožjem in drogami, vanj pa je vključenih več kot 300 tisoč ljudi. Prekupčevalci od pasjih tovarn odkupujejo mladičke različnih pasem po zelo nizkih cenah, nato pa jih, najpogosteje omamljene in skrite v vozilih, tudi preko Slovenije pripeljejo v druge evropske države. Pasjih farm v Sloveniji sicer ni, obstajajo pa v sosednjih državah, od koder prihaja večina psov, ki jih preprodajajo tudi pri nas. Kdo so slovenski preprodajalci, ki kujejo dobičke s pasjimi mladiči, kje živijo mladiči, preden jih prodajo novim lastnikom, kako se proti ilegalni trgovini z živalmi bori inšpekcija, kakšna je vloga veterinarjev, ki mladička na črnem trgu označijo oziroma opravijo registracijo? Odgovore boste dobili v oddaji Koda v torek, 27.11. ob 17.30 na Televiziji Slovenija 1.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Zaradi Airbnbja je v Ljubljani vse težje najeti stanovanje, iskanje najemniškega stanovanja pa postaja prava nočna mora tudi v nekaterih drugih slovenskih krajih. Še posebej pridejo težko do stanovanja, pa čeprav najemniškega, mladi. Neprofitnih najemniških stanovanj je namreč premalo, na državni ravni jih namreč primanjkuje 10 tisoč, nakupa pa si praviloma ne morejo privoščiti. V naslednjih dveh letih namerava Stanovanjski sklad RS primanjkljaj zmanjšati z gradnjo dva tisoč novih stanovanj v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Stanovanja naj bi oddajali za tako imenovano stroškovno najemnino, torej višjo od neprofitne. Kako visoko najemnino si povprečen Slovenec še lahko privošči? Bi Slovenija po vzoru Nemčije lahko omejila višine najemnin? So rešitev najemne zadruge? Kdaj bo zakonodaja omogočila odkup nepremičnine z najemom? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, v torek, 20. novembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Zaradi Airbnbja je v Ljubljani vse težje najeti stanovanje, iskanje najemniškega stanovanja pa postaja prava nočna mora tudi v nekaterih drugih slovenskih krajih. Še posebej pridejo težko do stanovanja, pa čeprav najemniškega, mladi. Neprofitnih najemniških stanovanj je namreč premalo, na državni ravni jih namreč primanjkuje 10 tisoč, nakupa pa si praviloma ne morejo privoščiti. V naslednjih dveh letih namerava Stanovanjski sklad RS primanjkljaj zmanjšati z gradnjo dva tisoč novih stanovanj v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Stanovanja naj bi oddajali za tako imenovano stroškovno najemnino, torej višjo od neprofitne. Kako visoko najemnino si povprečen Slovenec še lahko privošči? Bi Slovenija po vzoru Nemčije lahko omejila višine najemnin? So rešitev najemne zadruge? Kdaj bo zakonodaja omogočila odkup nepremičnine z najemom? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, v torek, 20. novembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
V oddaji Koda bomo govorili o prepovedi vožnje s starimi dizelskimi vozili, ki v zrak izpuščajo trdne delce, za katero se je v Nemčiji v zadnjem času odločilo že šest mest. Za podoben ukrep so se pred kratkim odločili tudi V italijanskih deželah Emilija-Romanja, Benečija, Lombardija in Piemont, kjer so sprejeli načrt boja proti smogu, v okviru katerega bo pet dni na teden prepovedana vožnja s starejšimi dizelskimi vozili. Preverili bomo, ali bodo zgledu nekaterih evropskih mest sledila tudi slovenska mesta, kjer se soočajo z onesnaženostjo zraka zaradi prometa. Predvsem pa bi radi preverili, kaj bo z vsemi tistimi dizelskimi vozili, ki se jih bodo nemški vozniki skušali znebiti, koliko teh dizelskih vozil bo končalo na slovenskem trgu, kaj pomeni tak nakup za slovenskega kupca in našo državo nasploh, kako lahko preprečimo, da bodo vsi ti avtomobili, ki jih v drugih državah izločajo iz prometa, končali v Sloveniji in kolikšen padec vrednosti avtomobila lahko kupci pričakujejo v naslednjih letih.
Neveljaven email naslov
