Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
V eni od trgovin so morale trgovke odkupovati gnilo zelenjavo, ki je trgovina ni prodala, da poslovalnica ne bi imela izgube. V neki drugi trgovini je morala prodajalka po velikonočnih praznikih odkupiti 80 jajc, ker jim je potekel rok uporabe. Spet v tretji trgovini pritiskajo na prodajalke, da prodajo čim več izdelkov v akciji in če jih ne prodajo dovolj, jih kupujejo same. To je le nekaj spornih delovnih praks, na katere bodo opozorili v oddaji Koda.
Skupščina Sklada obrtnikov in podjetnikov je potrdila znižanje pokojnin iz poklicnega pokojninskega zavarovanja za tretjino, čeprav te že zdaj v povprečju znašajo skromnih 84 evrov. Na slabšem bo več kot devet tisoč zavarovancev sklada. Razočarani obrtniki in podjetniki zahtevajo revizijo poslovanja Sklada in zaščito države. Predlagajo, da se sredstva v višini 165 milijonov evrov in obveznosti Sklada prenesejo na ZPIZ, s čimer pa se država ne strinja. Stališče Ministrstva za delo je jasno: SOP je zasebni pravi subjekt, obveznosti države pa so zgolj zagotavljati sredstva za izplačilo minimalnih pokojnin za tiste upokojene člane, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine od njegove ustanovitve do leta 1983. O tem, kako se bo razpletla zgodba z obrtniškimi pokojninami v oddaji Koda.
Skupščina Sklada obrtnikov in podjetnikov je potrdila znižanje pokojnin iz poklicnega pokojninskega zavarovanja za tretjino, čeprav te že zdaj v povprečju znašajo skromnih 84 evrov. Na slabšem bo več kot devet tisoč zavarovancev sklada. Razočarani obrtniki in podjetniki zahtevajo revizijo poslovanja Sklada in zaščito države. Predlagajo, da se sredstva v višini 165 milijonov evrov in obveznosti Sklada prenesejo na ZPIZ, s čimer pa se država ne strinja. Stališče Ministrstva za delo je jasno: SOP je zasebni pravi subjekt, obveznosti države pa so zgolj zagotavljati sredstva za izplačilo minimalnih pokojnin za tiste upokojene člane, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine od njegove ustanovitve do leta 1983. O tem, kako se bo razpletla zgodba z obrtniškimi pokojninami v oddaji Koda.
Pametne naprave so v zadnjih letih postale naš zvesti spremljevalec - uporabljamo jih za delo, igro, učenje, komuniciranje, preganjanje dolgčasa. A vse to ima tudi slabe plati, med drugim pretirana uporaba vodi v razdraženost, anksioznost, odvisnost in slabše rezultate v šoli. Prav zaradi tega je Francija lani prepovedala uporabo pametnih naprav v osnovnih šolah. Bi morala o podobnem ukrepu razmišljati tudi Slovenija? Ministrstvo za izobraževanje o splošni prepovedi telefonov v slovenskih šolah ne razmišlja, prepričano je, da je to področje dobro urejeno in da morajo šolam dovoliti avtonomno odločanje. Mnenja strokovnjakov o prepovedi pa so različna.
Pametne naprave so v zadnjih letih postale naš zvesti spremljevalec - uporabljamo jih za delo, igro, učenje, komuniciranje, preganjanje dolgčasa. A vse to ima tudi slabe plati, med drugim pretirana uporaba vodi v razdraženost, anksioznost, odvisnost in slabše rezultate v šoli. Prav zaradi tega je Francija lani prepovedala uporabo pametnih naprav v osnovnih šolah. Bi morala o podobnem ukrepu razmišljati tudi Slovenija? Ministrstvo za izobraževanje o splošni prepovedi telefonov v slovenskih šolah ne razmišlja, prepričano je, da je to področje dobro urejeno in da morajo šolam dovoliti avtonomno odločanje. Mnenja strokovnjakov o prepovedi pa so različna.
Slovenci se radi pohvalimo, da imamo kakovostno vodo. Pa je to res? Zaradi odlaganja gradbenih odpadkov v bližini vodovarstvenega območja na območju Mežakle je ogrožen vodni vir za več kot 15 tisoč prebivalcev Bleda in okolice. V slabem stanju je tudi več vodnih virov drugod po državi, okoli 130 tisoč Slovencev pa sploh ne ve, kakšno vodo pijejo. Podrobnosti v oddaji Koda v torek, 7. maja ob 17.30 na TV Slovenija 1.
V podjetju Donar imajo že leto dni šesturni delovnik za polno plačo. Rezultati so presenetljivi: delavci so manj utrujeni, naredijo pa enako kot prej ali pa celo več. Po vzoru podjetja Donar bo šesturni delovnik v nekaterih oddelkih kmalu poskusno uvedlo še velenjsko podjetje Plastika Skaza, kjer trenutno dela 369 ljudi. V poskusni fazi bodo vključili 40 zaposlenih v informatiki, kadrovski in nabavni službi ter v računovodstvu. Kako pa razmišljajo v drugih podjetjih? In, je Slovenija pripravljena na šesturni delovnik za polno plačo? Podrobnosti v oddaji Koda v torek, 30. aprila ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
26. aprila se bo v New Yorku začelo sojenje Konstantinu Ignatovu, obrazu domnevne piramidne sheme Onecoin, Bolgaru, ki je pod pretvezo izdaje kriptovalute skupaj s sestro po vsem svetu opeharil več milijonov ljudi, med njimi tudi več tisoč Slovencev. Da ponudbe, ki temeljijo na sistemu »povabi prijatelje in družino«, zelo spominjajo na piramidne sheme. Pri teh pa imajo dobiček le tisti na samem vrhu hierarhije, praviloma na račun drugih udeležencev, je že pred dvema letoma opozarjala tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Za kaj gre v zadevi Onecoin, kje in na kakšen način lahko opeharjeni vlagatelji uveljavljajo svoje pravice, komu naj prijavijo sum goljufije, kako naj se organizirajo za eventualno skupinsko tožbo in kdo so najbolj vplivni Slovenci v razvpiti verigi Onecoin. Menda so se nekatera imena pojavila že v nekaterih preteklih prevarah: v primeru Uniaco SiteTalk, v zloglasni ponzijevi shemi Finanzas Forex in v drugih Forex prevarah, v prevarah z albanskimi certifikati in še drugih podobnih zgodbah.
9 evrov doplačila za kopanje, 2 evra za pomoč pri obuvanju elastičnih nogavic, en evro za namestitev slušnega aparata, en evro za dodatno menjavo plenice. To so le nekatera doplačila, ki še dodatno dražijo bivanje v domovih za starejše, marsikateri stanovalec pa si jih preprosto ne more privoščiti. Zato je društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost že dvakrat pozvalo pristojne, naj ukrepajo, vendar neuspešno. Kaj torej stanovalcem pripada iz naslova plačila oskrbe in nege glede na stopnjo, v katero so razvrščeni glede na njihove potrebe? Zakaj nekateri domovi, ki izkazujejo dobičke, kljub temu višajo oskrbnino? Zakaj so investicije v domove za starejše vse nižje? Zakaj je država zadnji dom za starejše zgradila leta 2004, od takrat pa podeljuje zgolj koncesije in zakaj na sistemsko ureditev področja skrbi za starejše, zlasti z vidika financiranja, čakamo že dve desetletji? O vsem tem v oddaji Koda v torek, 16. aprila ob 17.30 na TV Slovenija 1.
9 evrov doplačila za kopanje, 2 evra za pomoč pri obuvanju elastičnih nogavic, en evro za namestitev slušnega aparata, en evro za dodatno menjavo plenice. To so le nekatera doplačila, ki še dodatno dražijo bivanje v domovih za starejše, marsikateri stanovalec pa si jih preprosto ne more privoščiti. Zato je društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost že dvakrat pozvalo pristojne, naj ukrepajo, vendar neuspešno. Kaj torej stanovalcem pripada iz naslova plačila oskrbe in nege glede na stopnjo, v katero so razvrščeni glede na njihove potrebe? Zakaj nekateri domovi, ki izkazujejo dobičke, kljub temu višajo oskrbnino? Zakaj so investicije v domove za starejše vse nižje? Zakaj je država zadnji dom za starejše zgradila leta 2004, od takrat pa podeljuje zgolj koncesije in zakaj na sistemsko ureditev področja skrbi za starejše, zlasti z vidika financiranja, čakamo že dve desetletji? O vsem tem v oddaji Koda v torek, 16. aprila ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Neveljaven email naslov
