Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na slovenskih pločnikih, ulicah, cestah je vse več električnih skirojev. Povečuje se njihova zasebna uporaba, pojavili so se tudi že ponudniki teh skirojev za kratkotrajno izposojo. Vse več pa je tudi poškodb, v ljubljanskem UKC so samo letos obravnavali že 220 poškodovanih voznikov skirojev. In medtem, ko v številnih državah vožnjo z električnimi skiroji na površinah za pešce prepovedujejo, Slovenija ubira ravno nasprotno pot. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga, da bi bilo mogoče skiroje v cestnem prometu uporabljati na površinah za pešce in kolesarje, pri čemer pa bi morali uporabniki hitrost vožnje prilagoditi površini, po kateri se gibajo. Med slabostmi tega prevoznega sredstva pa kritiki med drugim izpostavljajo tudi električno energijo, ki je potrebna za njegovo delovanje in večinoma ne prihaja iz čistih virov, ter baterijo, ki po njegovi razmeroma kratki življenjski dobi ostane kot odpadek. Več v oddaji Koda v torek, 17.septembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Na slovenskih pločnikih, ulicah, cestah je vse več električnih skirojev. Povečuje se njihova zasebna uporaba, pojavili so se tudi že ponudniki teh skirojev za kratkotrajno izposojo. Vse več pa je tudi poškodb, v ljubljanskem UKC so samo letos obravnavali že 220 poškodovanih voznikov skirojev. In medtem, ko v številnih državah vožnjo z električnimi skiroji na površinah za pešce prepovedujejo, Slovenija ubira ravno nasprotno pot. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga, da bi bilo mogoče skiroje v cestnem prometu uporabljati na površinah za pešce in kolesarje, pri čemer pa bi morali uporabniki hitrost vožnje prilagoditi površini, po kateri se gibajo. Med slabostmi tega prevoznega sredstva pa kritiki med drugim izpostavljajo tudi električno energijo, ki je potrebna za njegovo delovanje in večinoma ne prihaja iz čistih virov, ter baterijo, ki po njegovi razmeroma kratki življenjski dobi ostane kot odpadek. Več v oddaji Koda v torek, 17.septembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
V oddaji Koda tokrat o možnosti uvedbe ležarin za bančne depozite fizičnih oseb. Večina slovenskih bank je sicer že pred časom uvedla ležarine za določena stanja na poslovnih računih, o ležarinah na depozite fizičnih oseb doslej javno ni bilo prav veliko govora, se pa ta razprava krepi drugje po Evropi. Sicer bo Evropska centralna banka v tem tednu predstavila sveženj spodbujevalnih ukrepov, ki bi lahko presegli visoka pričakovanja vlagateljev. V oddaji bodo predstavili tudi vzpon tako imenovanih »neobank«, ki ponujajo izključno digitalne produkte in so povzročile, da se potrošniki vedno bolj usmerjajo v nove modele, kar je v škodo tradicionalnim bankam za poslovanje s prebivalstvom. Pod drobnogled bo ekipa Kode vzela N26, Revolut in Monese, ter preverila njihove prednosti in slabosti. Po podatkih FURSa namreč že skoraj 10 tisoč Slovencev uporablja storitve N26, 3.500 pa jih ima Revolut.
V oddaji Koda tokrat o možnosti uvedbe ležarin za bančne depozite fizičnih oseb. Večina slovenskih bank je sicer že pred časom uvedla ležarine za določena stanja na poslovnih računih, o ležarinah na depozite fizičnih oseb doslej javno ni bilo prav veliko govora, se pa ta razprava krepi drugje po Evropi. Sicer bo Evropska centralna banka v tem tednu predstavila sveženj spodbujevalnih ukrepov, ki bi lahko presegli visoka pričakovanja vlagateljev. V oddaji bodo predstavili tudi vzpon tako imenovanih »neobank«, ki ponujajo izključno digitalne produkte in so povzročile, da se potrošniki vedno bolj usmerjajo v nove modele, kar je v škodo tradicionalnim bankam za poslovanje s prebivalstvom. Pod drobnogled bo ekipa Kode vzela N26, Revolut in Monese, ter preverila njihove prednosti in slabosti. Po podatkih FURSa namreč že skoraj 10 tisoč Slovencev uporablja storitve N26, 3.500 pa jih ima Revolut.
Novo sezono v uredništvu Kode nadaljujemo tam, kjer smo pred poletjem končali - v domovih za starejše. Razmere so marsikje še vedno slabe in tega, kot opozarjajo v domovih, niti dodatni trije milijoni evrov, ki jih socialnim zavodom od oktobra prinaša Aneks štev. 2 k Splošnemu dogovoru, ne bodo rešili. Medtem, ko država in pristojne inštitucije iščejo rešitve, z večletno zamudo pripravljajo nove zakone in normative, in tehtajo od kod vzeti denar, pa svojci in zaposleni poročajo o novih in novih primerih nečloveškega ravnanja z uporabniki v nekaterih domovih za starejše. Na nevzdržne razmere je v javnem pismu predsedniku vlade, ministrom in poslankam ter poslancem ponovno opozorilo tudi društvo Srebrna nit.
Novo sezono v uredništvu Kode nadaljujemo tam, kjer smo pred poletjem končali - v domovih za starejše. Razmere so marsikje še vedno slabe in tega, kot opozarjajo v domovih, niti dodatni trije milijoni evrov, ki jih socialnim zavodom od oktobra prinaša Aneks štev. 2 k Splošnemu dogovoru, ne bodo rešili. Medtem, ko država in pristojne inštitucije iščejo rešitve, z večletno zamudo pripravljajo nove zakone in normative, in tehtajo od kod vzeti denar, pa svojci in zaposleni poročajo o novih in novih primerih nečloveškega ravnanja z uporabniki v nekaterih domovih za starejše. Na nevzdržne razmere je v javnem pismu predsedniku vlade, ministrom in poslankam ter poslancem ponovno opozorilo tudi društvo Srebrna nit.
Razmere v slovenskih domovih za starejše se izrazito slabšajo. Iz številnih domov sporočajo, da je že zadostna količina čaja, posedanje nepomičnih stanovalcev in kopel vsaj enkrat tedensko razkošje, ki ga je pogosto potrebno plačati. Stiska je velika, tako med oskrbovanci in njihovimi svojci, kot tudi zaposlenimi v domovih. Da z dolgotrajno oskrbo v Sloveniji ni tako, kot bi moralo biti, našo državo vztrajno opozarja tudi Evropska komisija in zahteva reforme. Ministrstvo za zdravje sicer napoveduje, da bo letos le pripravilo Zakon o dolgotrajni oskrbi, a brez dodatne finančne injekcije države, tudi zakon ne bo prinesel željenih rešitev. O težavah domov za starejše in o predlogih rešitev v oddaji Koda.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
V ZDA poteka prvi proces proti farmacevtskim družbam, ki jih obtožujejo odločilne vloge v tako imenovani krizi opioidov. Preveliki odmerki sredstev za lajšanje bolečin, pogosto v kombinacijah z ilegalnimi mamili, namreč vsak dan ubijejo 130 Američanov. Tudi v Sloveniji opažamo, da poraba opioidov, ki so tipična skupina zdravil, za katere velja, da v terapevtskih odmerkih zdravijo akutno in kronično bolečino, v toksičnih odmerkih pa ubijajo, že vsa leta narašča. Kako pa je s porabo antidepresivov? Po predpisanih receptih jemlje antidepresive nekaj manj kot sedem odstotkov prebivalcev. Največ jih predpišejo v zasavski regiji, sledita goriška in koroška. Ženskam predpišejo še enkrat več antidepresivov kot moškim. Zgolj spremljanje porabe antidepresivov pa še zdaleč ni pokazatelj stanja duševnega zdravja Slovencev. Potrebna bi bila celostna študija, opozarjajo strokovnjaki, vendar je bila zadnja taka študija opravljena pred trinajstimi leti. Podrobnosti v oddaji Koda.
V ZDA poteka prvi proces proti farmacevtskim družbam, ki jih obtožujejo odločilne vloge v tako imenovani krizi opioidov. Preveliki odmerki sredstev za lajšanje bolečin, pogosto v kombinacijah z ilegalnimi mamili, namreč vsak dan ubijejo 130 Američanov. Tudi v Sloveniji opažamo, da poraba opioidov, ki so tipična skupina zdravil, za katere velja, da v terapevtskih odmerkih zdravijo akutno in kronično bolečino, v toksičnih odmerkih pa ubijajo, že vsa leta narašča. Kako pa je s porabo antidepresivov? Po predpisanih receptih jemlje antidepresive nekaj manj kot sedem odstotkov prebivalcev. Največ jih predpišejo v zasavski regiji, sledita goriška in koroška. Ženskam predpišejo še enkrat več antidepresivov kot moškim. Zgolj spremljanje porabe antidepresivov pa še zdaleč ni pokazatelj stanja duševnega zdravja Slovencev. Potrebna bi bila celostna študija, opozarjajo strokovnjaki, vendar je bila zadnja taka študija opravljena pred trinajstimi leti. Podrobnosti v oddaji Koda.
Leto dni je, odkar so začeli veljati trije novi zakoni s področja urejanja prostora in gradnje. Poskrbeli naj bi za boljšo preglednost, pospešili postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj in poenostavili nekatere druge. Pa so jih res? Kritiki pravijo, da so postopki zdaj še dolgotrajnejši, kupci pa zaradi neurejene dokumentacije nepremičnin le stežka pridobijo bančno posojilo. Tudi na Ministrstvu za okolje in prostor ugotavljajo, da bo gradbeno zakonodajo treba spremeniti. Pripravili so nekaj predlogov sprememb Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona, ki so že v javni obravnavi.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Neveljaven email naslov
