Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sredi maja so - ob upoštevanju strogih varnostnih protokolov - zobozdravstvene ambulante znova začele sprejemati paciente. Ordinacijski čas je še vedno 6 ur in pol v 8-urnem delavniku, a po novem zobozdravniki lahko sprejmejo pol manj pacientov, kot pred epidemijo. Za koliko se bodo zaradi dodatnih varnostnih ukrepov podaljšale čakalne vrste, imajo zobozdravniki dovolj zaščitne opreme in kdo jo bo plačal, bo košarica zdravstvenih storitev zaradi novih pravil dražja, nabor storitev pa manjši. Bodo na pomoč javnemu zobozdravstvu priskočili zasebniki?
Življenjski slog ljudi se je zaradi številnih dejavnikov precej spremenil. Z njim so se spremenile tudi potrošniške navade, posledično pa tudi njihove kršitve. Potrošniki se danes srečujemo s povsem drugačnimi težavami in izzivi kot v preteklosti in jim največkrat nismo kos. V uredništvu oddaje KODA, ki se ukvarja s potrošniškimi težavami, teme izbiramo glede na aktualno dogajanje v Sloveniji, vprašanja in teme pa nam sporočajo tudi gledalci in gledalke, ki se vse bolj zavedajo, da potrošniki nismo zgolj takrat, ko kupujemo izdelke v trgovini ali plačamo neko storitev, temveč tudi ko sklepamo pogodbe z banko ali zavarovalnico ali ko plačujemo davke za šolstvo, zdravstvo in funkcioniranje države nasploh. Kljub vsemu pa se še vedno ne upamo zahtevati, kar nam pripada. Zato je glavno poslanstvo oddaje KODA prav to, da z opozarjanjem na nepravilnosti ozavešča gledalce in jim pomaga, da izborijo svoje pravice.
V teh dneh stanovalci v večstanovanjskih stavbah prejemajo položnice za razkuževanje objekta, v katerem živijo. Zneski na položnicah se razlikujejo tudi do 200 odstotkov. Upravniki so se namreč razkuževanja lotili na različne načine, zato bo višina zneska odvisna predvsem od tega, kdo razkužuje: pogodbeni čistilni servis, zunanji izvajalec, ali etažni lastniki sami. Marsikdo pa se ob tem sprašuje, kako učinkovito je sploh razkuževanje, kdo bi moral kriti stroške zanj in ali bo država vendarle prisluhnila številnim pozivom o preklicu odloka.
Turizem je zaradi pandemije ena izmed najbolj prizadetih gospodarskih panog, škoda bo zelo visoka, mnoga podjetja ne bodo preživelo, mnogi bodo ostali brez dela. Pandemija je močno udarila tudi po potrošnikih, marsikdo je že vplačal počitnice, ki so bile odpovedane. Odziv potrošnikov na vrednotnice je večinoma dober, pravijo v agencijah. Tisti, ki se ne strinjajo s tako rešitvijo, pa lahko zahtevajo vračilo denarja.
Na javnih razpisih za neprofitna stanovanja v Ljubljani kandidira več tisoč ljudi, a velika večina kljub izpolnjenim razpisnim pogojem zaradi premajhnega števila zbranih točk ostane praznih rok. Praksa kaže, da družine, ki niso številne, pa tudi mlade ne, težko pridejo do neprofitnega stanovanja, v še slabšem položaju so samske osebe. Po drugi strani pa ob perečem pomanjkanju neprofitnih najemnih stanovanj, do katerih ne pridejo niti socialno najšibkejši, lahko stanovanje dobi prosilec z višjimi dohodki na listi B. Bi bilo treba razmisliti o spremembi predpisov?
Razstrupljanje telesa ali izguba kilogramov v nekaj dneh - proizvajalci prehranskih dopolnil v oglasih obljubljajo marsikaj. A stroka opozarja, da gre pogosto za zavajanje. Država ne vodi registra prehranskih dopolnil, z uveljavitvijo Pravilnika o prehranskih dopolnilih v letu 2013, je bil namreč ukinjen postopek prve prijave. Bazo prehranskih dopolnil že deseto leto sicer vodi družba Res Pons, kjer pravijo, da je na slovenskem trgu 6600 prehranskih dopolnil, a se številka spreminja.
Raziskava o protipotresni varnosti 15-ih najbolj potresno ogroženih stolpnic v Ljubljani je potrdila domneve stroke, da ne ustrezajo sodobnim protipotresnim standardom. Stroka meni, da bi bilo pet stolpnic najbolje porušiti in na novo zgraditi. Na MOL-u, ki je naročil raziskavo, pravijo, da rezultati samo nakazujejo možne rešitve in da je skrb za potresno varnost stavb predvsem v rokah lastnikov. Kljub temu se bo problematike morala lotiti tudi država, saj Slovenija leži na potresno zelo dejavnem območju, stavb z neprimerno potresno varnostjo pa je samo v Ljubljani več kot 2000.
Združenje Frank ocenjuje, da je na slovenskih sodiščih proti bankam trenutno vloženih okoli 450 tožb posojilojemalcev v švicarskih frankih. Tožniki so prepričani, da slovenska sodišča ne upoštevajo prava Evropske unije, zato so se odločili vložiti pritožbo zoper našo državo pri Evropski komisiji. Kako naprej, v kateri fazi so sodni postopki proti bankam, kdaj bo svoje mnenje povedalo ustavno sodišče, kakšne so možnosti za sprejetje sistemskega zakona?
11. februarja je dan varne rabe interneta, zato bomo tokrat vzeli pod drobnogled družbena omrežja. V Sloveniji jih uporablja že več kot milijon 250 tisoč ljudi, od tega jih ima skoraj milijon svoj profil na Facebooku. Strokovnjaki opozarjajo, da brezplačne aplikacije plačujemo s svojimi podatki, in svarijo pred informacijskim mehurčkom, v katerega se lahko ujamemo zaradi algoritmov, ki nam ponujajo, če ne kar vsiljujejo, različne vsebine.
Zakon o urejanju prostora, gradbeni zakon in zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti so v uporabi dobro leto in pol. Največ pozornosti javnosti je bil deležen prav gradbeni zakon, ki ključno vpliva na vsakega graditelja, med drugim pa je prinesel tudi možnost legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj. Po podatkih upravnih enot je bilo od uveljavitve nove prostorsko - gradbene zakonodaje v Sloveniji legaliziranih 4171 objektov.
Na nov stanovanjski zakon, ki bi uredil vse bolj pereče razmere na stanovanjskem področju, čakamo že dobrih 15 let. A kljub vzpodbudnim novicam, da bomo dokument, ki naj bi med drugim mladim in prekarnim delavcem olajšal pot do strehe nad glavo, končno dobili spomladi, se je reševanje te problematike z odstopom vlade spet odmaknilo v prihodnost. Stanovanj za družine z otroki je vse manj, študentje za posteljo plačujejo po več sto evrov, neprofitna stanovanja so za starejše od 35-ih let, ki sicer imajo zaposlitev, a si stanovanja ne morejo kupiti, praktično nedosegljiva.
Združeno kraljestvo po 31. januarju 2020 ne bo več članica Evropske unije. Izstopu bo sledilo prehodno obdobje, ki bo trajalo do konca letošnjega leta in bo namenjeno oblikovanju novih pravil igre med Veliko Britanijo in Unijo. Od pogajanj je odvisno, kako korenito se bo življenje spremenilo za tujce, ki delajo na Otoku, tam študirajo in vse tiste, ki tja potujejo kot turisti ali z Britanijo poslujejo.
Neveljaven email naslov
