Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novi koronavirus je na plano privabil številne goljufe, ki so poskušali na hitro zaslužiti na račun zaskrbljenih potrošnikov. Čez noč so se pojavile številne spletne trgovine, ki so po plenilskih cenah ponujale zaščitno opremo, pa tudi izdelkov, ki naj bi preprečili ali pozdravili covid 19. Policija je obravnava več kot 400 spletnih goljufij, s katerimi so se storilci okoristili s skoraj petimi milijoni evrov. O zavajanju potrošnikov v času epidemije s predsednico Zveze potrošnikov Slovenije Bredo Kutin.
Odkupne cene slovenskih kmetijskih pridelkov so vse nižje in so že dosegle nesprejemljivo nizko raven, pri kateri kmetje težko zaslužijo dovolj za preživetje, opozarjajo v Sindikatu kmetov Slovenije. Padanju odkupnih cen so slovenski kmetje priča že vrsto let, vendar tako slabih razmer, kot so na trgu trenutno, še ni bilo, še pravijo v kmetijskem sindikatu in ponazarjajo: v ceni štruce kruha ima večji delež davek na dodano vrednost kot kmetova cena pšenice. Na drugi strani se maloprodajne cene hrane v trgovini višajo, potrošniki torej plačujemo več, kmetje pa dobijo vedno manj.
Od 1. oktobra cene naftnih derivatov niso več regulirane. Vlada je namreč nekaj dni pred iztekom uredbe, s katero je regulirala ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva izven avtocest, ugotovila, da ukrep ni več potreben. Med ključnimi argumenti za liberalizacijo cen naj bi bilo omogočanje večje konkurence na trgu, ki naj bi najprej povečala ponudbo bencinskih servisov diskontnih trgovcev, nato pa na trg privabila tudi nove ponudnike. Ravno zato naj ne bi prišlo do dodatnega dviga marž naftnih trgovcev in s tem bistvenega dviga cen naftnih derivatov.
Združenje bank Slovenije je pred kratkim na svoji spletni strani objavilo "Smernice za ureditev razmerij med bankami in kreditojemalci", ki naj bi pripomogle k reševanju težav posojilojemalcev v švicarskih frankih. A v Združenju Frank ocenjujejo, da je predlagana rešitev najslabša do zdaj, saj sploh ne rešuje neomejenega valutnega tveganja, ki je ključni problem v kreditnih pogodbah. Še več: banke nadaljujejo svoje nepoštene prakse, so prepričani v združenju kreditojemalcev, zato so deset bank in njihovo interesno združenje prijavili Tržnemu inšpektoratu in Banki Slovenije.
Tekma za razvoj cepiva proti covidu-19 je v polnem teku. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije farmacevtska podjetja trenutno razvijajo in testirajo 146 cepiv, 36 jih je že v različnih kliničnih fazah testiranja. Kitajska napoveduje, da bi bila lahko cepiva, ki jih razvijajo, javnosti na voljo že novembra ali decembra, po oceni Svetovne zdravstvene organizacije pa splošno razširjenega cepiva ne bo pred sredino leta 2021. Razvoj cepiva običajno traja več let, cepivo proti novemu koronavirusu pa bi po nekaterih napovedih lahko dobili celo prej kot v letu dni.
Če je bilo že pred epidemijo nove koronavirusne bolezni težko priti do osebnega zdravnika, je to danes za marsikoga postalo misija nemogoče. Telefoni zvonijo v prazno, linije so prezasedene, brez dogovorjenega termina pa vstopa v Zdravstveni dom ni. Zaradi nove korona realnosti se je število osebnih obravnav zmanjšalo za približno tretjino, močno pa se je povečalo število stikov z zdravnikom z elektronsko komunikacijo. V lanskem letu je bilo od januarja do julija zabeleženih 820 e-posvetov, v enakem času letos jih je bilo več kot 18 tisoč.
V Sloveniji po uradnih podatkih primanjkuje 10 tisoč najemnih stanovanj, po neuradnih ocenah celo dvakrat do trikrat toliko. S spremembami stanovanjskega zakona, ki so bile v javni obravnavi do 20. avgusta letos, naj bi vlada "pogasila požar" na tem področju in omogočila lažji dostop do strehe nad glavo. Pa pri tem razmišlja dovolj široko in smelo? Z novelo stanovanjskega zakona smo še daleč od sistemske rešitve stanovanjske problematike, opozarja stroka.
Na Hrvaškem je letos dopustovalo več deset tisoč Slovencev, med njimi pa je bila le desetina agencijskih gostov, saj je večina počitnikovala v lastni režiji. Tisti, ki so dopustovanje načrtovali konec avgusta ali pa v septembru, se zdaj sprašujejo, ali lahko v primeru odpovedi apartmaja zaradi uvrstitve države na rdeči seznam, zahtevajo vračilo denarja? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, v kateri bodo govorili tudi o kršitvah pravic potnikov na letalih, organiziranih potovanjih in še kje.
Varstvo potrošnikov mora v Sloveniji ponovno dobiti mesto pri oblikovanju razvojnih politik, ob 30. obletnici opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije in dodajajo, da to ni čas za veselje, ampak za ukrepanje. Ob epidemiji covida-19 se je po njihovem mnenju namreč izkazalo, da potrošniki nimajo ustreznega zastopnika v vladi, niti stalnega posvetovalnega organa. ZPS je neodvisna neprofitna nevladna organizacija, ki od leta 1990 dalje varuje in zastopa interese potrošnikov.
Večina Evropejcev bo lahko že od tega tedna dopustovala v približno treh četrtinah držav EU. Slovenija odpravlja omejitve na meji z Italijo, uvedene zaradi novega koronavirusa, od 15. junija so odprti tudi vsi maloobmejni prehodi s Hrvaško, odpirajo pa se tudi številne meje drugod po Evropski uniji, med drugim francoske, češke in belgijske. Med redkimi državami, ki za vse tujce z redkimi izjemami ohranjajo obvezno karanteno ob vstopu v državo, ostajata Španija in Združeno kraljestvo. Slednje še ni napovedalo, kdaj namerava omejitve odpraviti. Španija pa bo to predvidoma storila 1. julija.
Konec marca je stopil v veljavo Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, ki omogoča odlog plačila kredita podjetjem, samostojnim podjetnikom, zadrugam, nosilcem kmetijskega gospodarstva in tudi drugim fizičnim osebam. Po podatkih Banke Slovenije je v prvih dveh mesecih veljave zakona za odlog prosilo 22.500 kreditojemalcev, kar predstavlja 3,4 odstotka vseh kreditov. Medtem ko na nekaterih bankah aneksa, ki ga je treba skleniti za odlog plačevanja kredita, ne zaračunavajo, pa je treba ponekod za moratorij plačati tudi po več kot sto evrov.
Za pomoč turizmu država uveljavlja vrednostne bone, ki jih bodo prejele vse osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. marca 2020, in sicer rojene do vključno leta 2002 v višini 200 evrov, mlajše pa v višini 50 evrov. Bone bo mogoče koristiti za plačilo nočitve oz. nočitve z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji, od hotelov do planinskih domov ali kampov, veljali bodo do konca leta. Kljub temu, da bonom še ne moremo uporabiti, pa se že nakazujejo možne zlorabe. Preverjal jih bo tržni inšpektorat, ki pa še čaka na navodila.
Neveljaven email naslov
