Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Covid je ustvaril novo podobo sveta, v katerem se je kot ključna potreba pokazala digitalizacija v širšem smislu. Slovenija je sicer po stopnji digitaliziranosti trenutno na 16. mestu med državami članicami EU, zato je digitalna preobrazba nujna. Vlada je pred kratkim sprejela 40 ukrepov, s katerimi naj bi v enem letu digitalizirala določene storitve. Vpeljali so že izračun prejemkov družinske politike, do konca leta naj bi dobili e-vinjeto in e-gradbeno dovoljenje. V prvi polovici naslednjega leta pa naj bi zaživeli e-osebna izkaznica, e-davčni trajnik, virtualno okence in e-zdravstvena izkaznica, ki bo del digitalne osebne izkaznice.
Zakaj zbolevajo tudi cepljeni proti covidu 19 in koliko časa so kužni? Bo prisotnost protiteles v telesu v prihodnje prav tako veljalo kot izpolnjen pogoj za dostop do ustanov in storitev? Zakaj osebam, ki so se cepile proti covidu 19 v tujini, naša država ne prizna, da izpolnjujejo pogoj PCT? Ali so starši osnovnošolca, ki mora v karanteno, upravičeni do denarnega nadomestila? Tokrat v oddaji Koda odgovarjamo na vprašanja gledalcev.
Cene zemeljskega plina in nafte so se dvignile za dobrih 200 odstotkov. Za okoli 100 odstotkov se je podražila tudi električna energija. Dviga končni uporabniki še ne čutimo. A samo vprašanje časa je, kdaj se bodo višje cene prelile na naše položnice. Kako velik bo dvig, je odvisno od strategij podjetij pri nakupu energentov, pa tudi od države, ki lahko po vzoru nekaterih drugih evropskih držav, s subvencijami in nižanjem davkov pomaga prebivalcem.
Začenja se nova sezona potrošniške oddaje Koda. V prvi oddaji bomo vzeli pod drobnogled varnost živil. Odpoklici živil iz prodaje zaradi vsebnosti prepovedanega etilenoksida se kar vrstijo. Kako se je ta rakotvorna spojina sploh znašla v živilih? Koliko časa smo uživali hrano s sledmi etilenoksida, pa tega sploh nismo vedeli? Je nadzor nad varnostjo živil dovolj dober? V studiu bosta na naša vprašanja odgovarjali inšpektorica za varno hrano Nadja Škrk in Urška Blaznik iz NIJZ-ja.
Duševne stiske med mladostniki so se v času epidemije novega koronavirusa močno povečale. Še posebej v stiski so otroci iz manj premožnih družin. Ti mladi so bolj ranljivi, imajo slabše pogoje za šolanje in manj zdrav življenjski slog, zato jim je treba po opozorilih NIJZ nameniti več pozornosti. Kako prepoznati stisko, kako otrokom pomagati, kako bi morala ukrepati država?
Napovedane spremembe zakonodaje na področju trga dela, sociale in družinske politike prinašajo številne novosti: od tega, da bi lahko otroški dodatek izplačevali tudi z nakupom oblačil, do tega, da bi lahko Zavod za zaposlovanje po šestih mesecih brezposelno osebo poslal na razgovor za delovno mesto, ki zahteva tudi do dve stopnji nižjo izobrazbo. Kritikom se zdijo nekatere rešitve nepremišljene, celo nevarne.
Pot do digitalnega potrdila je načeloma preprosta, vsaj pred epidemijo je bilo tako. V praksi pa se zaradi novega načina dela na upravnih enotah, predvsem pa velikega povpraševanja, precej zapleta. Zaradi preobremenjenosti upravnih enot bo po novem digitalno potrdilo možno pridobiti tudi na izpostavah FURS-a, Centrih za socialno delo, cepilnih mestih, vložišču Ministrstva za pravosodje in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Za kadrovsko okrepitev bodo poskrbele občine, ki že usposabljajo 300 referentov iz 70-ih ustanov.
Novela stanovanjskega zakona, ki so jo poslanci potrdili prejšnji teden, med drugim uvaja višjo neprofitno najemnino, možnost večjega zadolževanja občinskih in republiškega sklada, posledično torej gradnjo več stanovanj, uvaja pa tudi javno najemniško službo, ki jo bodo za oddajanje svojih stanovanj lahko uporabili zasebniki. Po ocenah Ministrstva za okolje in prostor je trenutno praznih med 20 in 25 tisoč stanovanj, ki so primerna za takojšnjo uporabo.
Čas za vračilo denarja za potovanja, ki so jih turistične agencije lani odpovedale zaradi epidemije covida 19, se izteka. Bodo vsi potrošniki dobili denar nazaj? Država je sicer turističnim agencijam omogočila najem ugodnih posojil za poplačilo dolgov, a to agencijam, ki so šle v zadnjem letu v stečaj, ne pomaga, še manj pa njihovim strankam. Mnenja bosta soočila predstavnika Zveze potrošnikov Slovenije in Združenja turističnih agencij Slovenije. V oddaji pa tudi o trenutno veljavnih pogojih za vstop v bolj ali manj oddaljene države in tem, koliko turističnih bonov moramo še izkoristiti Slovenci ter kolikokrat so ponudniki ali pa potrošniki skušali z boni goljufati.
V času epidemije novega koronavirusa večina zdravstvenih storitev ni bila opravljena, številni pregledi in operacije so bili odpovedani, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa smo kljub temu plačevali. Zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Generali so na ta račun v tem času ustvarile presežke, zato se mnogi sprašujejo, kam bo šel ta denar. Zelo zgovoren je podatek, da je za covidne bolnike, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici, ZZZS lani v skladu z zakonom za 7.090 zdravljenj bolnišnicam plačal 108 milijonov evrov in pol, dopolnilno zavarovanje ni prispevalo niti evra.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta na statističnem uradu beležijo povišanje cen hrane, in sicer v povprečju za 1,2 odstotka. Najbolj sta se podražila sadje, dobre 3 odstotke, in zelenjava, za 6 odstotkov. Najbolj izstopa krompir, ki se je podražil za 8,6 odstotka. Kaj pa mednarodne cene hrane? Te so se aprila zvišale 11. mesec zapored in dosegle najvišjo raven od maja 2014, ugotavlja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo. Na mesečni ravni se je najbolj podražil sladkor, po padcu v marcu se je znova podražilo tudi žito.
Konec lanskega leta je Evropska centralna banka (ECB) napovedala, da bo pospešila razvoj digitalnega evra, ki naj bi ga Evropejci dobili do leta 2025. Digitalni evro je zamišljen kot elektronski denar Evropske centralne banke, namenjen pa naj bi bil najširši javnosti, zlasti za manjša plačila, in predvidoma brez posredovanja bank ali ponudnikov kartičnih storitev. Dokončno odločitev o uvedbi digitalnega evra, s katero se odziva na velike tehnološke spremembe in izzive, ki jih prinašajo tako kriptovalute, kot tudi razmah storitev finančnih tehnoloških podjetij, bo ECB sprejela julija.
Neveljaven email naslov
