Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na varuha človekovih pravic se je obrnilo več delavcev, ki so se znašli v hudi stiski, ker Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) predolgo odloča o podaljšanju njihove dolgotrajne bolniške odsotnosti. Odločbe o upravičenosti do bolniškega staleža pogosto izdaja za nazaj, delavec in delodajalec pa se zaradi zamude znajdeta v nedorečenem položaju. Če delavec nastopi službo, nato pa dobi odločbo o bolniškem staležu, je delodajalec v zagati, saj ne ve, kako naj mu obračuna plačo. Če pa delavec ne gre na delo, ZZZS pa predlog za podaljšanje bolniškega staleža zavrne, je neupravičeno odsoten z dela, kar je lahko tudi razlog za odpoved delovnega razmerja.
Z januarjem so se v nekaterih domovih za starejše zvišale cene oskrbe, vzrok so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je decembra napovedala, da se bodo cene dvignile za 2 do 4 odstotke, vendar se na ministrsvu za delo z napovedjo niso strinjali. Domove so ob tem pozvali, naj cene zvišajo le, če prihodki storitve institucionalnega varstva zaradi dviga stroškov dela ne omogočajo pokritja odhodkov, hkrati pa dvig cen zaradi spremenjenih stroškov dela pri posameznem izvajalcu naj ne preseže 1,5 odstotka zvišanja v primerjavi z veljavnimi cenami. V mnogih domovih po Sloveniji se sicer za januarski dvig cen niso odločili.
Po podatkih statističnega urada si štiri odstotke gospodinjstev v Sloveniji ne more zagotoviti primerno toplega stanovanja. Zato še toliko bolj bode v oči dejstvo, da ima država že več let na voljo pet milijonov evrov kohezijskih sredstev, s katerimi bi lahko pomagala 500 družinam. A denar zaradi birokratskih ovir ostaja neporabljen.
Poslanci bodo na seji, ki se bo začela 16. decembra, predvidoma obravnavali tudi predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Upravni odbor ZZZS je sicer opozoril, da je višina predlaganega pavšalnega prispevka 29 evrov prenizka, da bi zagotavlja vzdržnost zdravstvene blagajne. Kot ocenjujejo, naj bi v zdravstveni blagajni zmanjkalo kar 70 milijonov evrov letno. Kaj te ugotovitve pomenijo za usodo predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero naj bi ukinili sedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Poslanci bodo na seji, ki se bo začela 16. decembra, predvidoma obravnavali tudi predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Upravni odbor ZZZS je sicer opozoril, da je višina predlaganega pavšalnega prispevka 29 evrov prenizka, da bi zagotavlja vzdržnost zdravstvene blagajne. Kot ocenjujejo, naj bi v zdravstveni blagajni zmanjkalo kar 70 milijonov evrov letno. Kaj te ugotovitve pomenijo za usodo predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero naj bi ukinili sedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
S pomočjo postopkov umetne oploditve se v Sloveniji rodi približno 1300 otrok na leto, kar pomeni okoli pet odstotkov vseh otrok. V treh slovenskih centrih za zdravljenje neplodnosti – v UKC Ljubljana, UKC Maribor in Porodnišnici Postojna – opravijo od 3000 do 4000 ciklov zunajtelesne oploditve na leto; uspešno zanosi in donosi približno tisoč žensk. Pa vendar nekaterim ženskam te možnosti niso na voljo. Slovenka, ki je zaradi starostne omejitve v Sloveniji postopek umetne oploditve opravila na Češkem, toži slovensko ZZZS, da bi ji ta povrnila stroške postopka. Primer je zdaj na Ustavnem sodišču.
S pomočjo postopkov umetne oploditve se v Sloveniji rodi približno 1300 otrok na leto, kar pomeni okoli pet odstotkov vseh otrok. V treh slovenskih centrih za zdravljenje neplodnosti – v UKC Ljubljana, UKC Maribor in Porodnišnici Postojna – opravijo od 3000 do 4000 ciklov zunajtelesne oploditve na leto; uspešno zanosi in donosi približno tisoč žensk. Pa vendar nekaterim ženskam te možnosti niso na voljo. Slovenka, ki je zaradi starostne omejitve v Sloveniji postopek umetne oploditve opravila na Češkem, toži slovensko ZZZS, da bi ji ta povrnila stroške postopka. Primer je zdaj na Ustavnem sodišču.
V novo desetletje tudi v Sloveniji vstopamo z uvedbo novega standarda mobilne telekomunikacije 5G, ki pa še pred vpeljavo dviguje veliko prahu in sproža številna vprašanja. Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da bodo frekvence podeljene po sprejetju strategije upravljanja z radiofrekvenčnim sprektrom v RS, ki naj bi jo vlada potrdila predvidoma 5. decembra. V prihodnjem letu naj bi frekvence, ki so namenjen za 5G telefonijo, objavili v dveh javnih razpisih: eden bo za nacionalno pokrivanje, drugi pa za lokalno pokrivanje, podeljene pa naj bi bile do konca prihodnjega leta. V Gibanju za človeku prijazno tehnologijo medtem napovedujejo zakonodajni predlog, ki bo odložil uvajanje po njihovem mnenju sporne tehnologije, dokler se ne preučijo neodvisne znanstvene študije o dokazanih vplivih na zdravje ljudi, živali in okolje.
Slovenec zavrže približno 18 kilogramov oblačil letno. Stroka opozarja: ne samo plastika in segrevanje ozračja, skrbeti bi nas morala tudi pretirano kupovanje in raba oblačil. Evropska unija naj bi do leta 2025 uvedla obvezno ločeno zbiranje tekstila, v nekaterih državah so se problematike lotili že danes. Eden izmed primerov dobre prakse je Nemčija, ki je sprejela ukrep, da mora biti 50 odstotkov tekstilij v javnih naročilih iz trajnostnih virov. Prvi korak pa lahko naredimo že sami. Če želimo sebi, zanamcem in planetu dobro, je nujno zmanjšati brezglavo nakupovanje novih oblačil po tri ali štiri evre, ki jih oblečemo le enkrat ali pa sploh ne.
Slovenec zavrže približno 18 kilogramov oblačil letno. Stroka opozarja: ne samo plastika in segrevanje ozračja, skrbeti bi nas morala tudi pretirano kupovanje in raba oblačil. Evropska unija naj bi do leta 2025 uvedla obvezno ločeno zbiranje tekstila, v nekaterih državah so se problematike lotili že danes. Eden izmed primerov dobre prakse je Nemčija, ki je sprejela ukrep, da mora biti 50 odstotkov tekstilij v javnih naročilih iz trajnostnih virov. Prvi korak pa lahko naredimo že sami. Če želimo sebi, zanamcem in planetu dobro, je nujno zmanjšati brezglavo nakupovanje novih oblačil po tri ali štiri evre, ki jih oblečemo le enkrat ali pa sploh ne.
S prvim novembrom so začela veljati nova pravila Banke Slovenije pri pridobivanju posojil. Kaj to pomeni v praksi? Štiričlanska družina, v kateri starša prejemata povprečno slovensko plačo in preživljata dva mladoletna otroka, lahko po izračunu Združenja bank dobi 60 tisoč evrov posojila. Za nakup stanovanja je to odločno premalo. Na Banki Slovenije v bran novim pravilom odgovarjajo: Slovenci se zadolžujejo prek svojih zmožnosti. Slišati je sicer ocene, da bi Banka Slovenije morala slediti nacionalnim strategijam in odločitve sprejemati tudi v sodelovanju z izvršno oblastjo. Morda pa bi Slovenija lahko sledili zgledu nekaterih držav, kot so Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska, kjer stanovanjska posojila podeljuje država.
S prvim novembrom so začela veljati nova pravila Banke Slovenije pri pridobivanju posojil. Kaj to pomeni v praksi? Štiričlanska družina, v kateri starša prejemata povprečno slovensko plačo in preživljata dva mladoletna otroka, lahko po izračunu Združenja bank dobi 60 tisoč evrov posojila. Za nakup stanovanja je to odločno premalo. Na Banki Slovenije v bran novim pravilom odgovarjajo: Slovenci se zadolžujejo prek svojih zmožnosti. Slišati je sicer ocene, da bi Banka Slovenije morala slediti nacionalnim strategijam in odločitve sprejemati tudi v sodelovanju z izvršno oblastjo. Morda pa bi Slovenija lahko sledili zgledu nekaterih držav, kot so Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska, kjer stanovanjska posojila podeljuje država.
Neveljaven email naslov
