Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnost je kulturni in družbeni pojav, preko katerega lahko razlagamo svet in nam obenem dovoli spoznavanje in izražanje samega sebe. V oddaji S-prehodi bomo zaobjeli obširno 30-letno umetniško delo vsestranske umetnice Vesne Benedetič, ki jo čez mejo otroci poznajo od malih nog dalje.
V tokratni oddaji vam predstavimo primere dobre prakse uporabe zelenih virov energije, skupaj z gosti pa razpravljamo tudi o tem, kako lahko skupaj z evropskimi projekti pospešimo tovrsten način razmišljanja in delovanja znotraj Slovenije in tudi navzven, skupaj s partnerji pri evropskih projektih.
V Sloveniji je bil v več krajih presežen dosedanji februarski temperaturni rekord. V priobalnih mestih so se že pred tem pogosteje oglašale sirene, ki so naznanjale nevarnost poplav, podobno kot v sosednjih Benetkah, kjer je mesto pred poplavami prvič branil sistem Mose oziroma Mojzes, na katerega so čakali desetletja. Z upravljanjem poplavne ogroženosti na porečju reke Vipave in na ostalih čezmejnih porečjih pa se ukvarja tudi evropski projekt VISFRIM, ki povezuje Italijo in Slovenijo.
Spoznavali bomo delovanje možganov, z najnovejšo tehnologijo in umetno inteligenco pa ves svet pridobiva še dodatne dimenzije razumevanja človeške inteligence. Dr. Uroš Marušič je v okviru Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS Koper) uspešno zasnoval in prijavil projekt TwinBrain, s katerim bodo pod njegovim vodstvom in s pomočjo tujih partnerjev poglobili znanja s področja nevroloških znanosti.
Da ustvarjalnost ne pozna meja, je dokazala nedavno, ko je z ekipo osvojila Evropo in obe Gorici na en mah postavila na zemljevid Evrope. V Gorico in Gorico, ki ju povezuje unikaten trg, bo še naprej pretakala svojo bogato ustvarjalnost, ki jo je gojila kot avtorica dramskih predlog, pisateljica, režiserka in igralka. Projekt GO 2025 je kot češnjica na torti na ustvarjalni poti mag. Nede Rusjan Bric.
Leto 2020 bilo je za mnoge pridelovalce vina posebej zahtevno zaradi razmer, ki vladajo doma in v svetu. Predsednica Društva vinogradnikov Slovenske Istre Ingrid Mahnič ostaja optimistična, prav tako enolog in vinogradnik iz Oslavja Sašo Radikon, čigar vino so do zaprtja stregli v najboljših restavracijah sveta.
Z nami bo ministrica dr. Helena Jaklitsch. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nadaljuje s svojimi aktivnostmi, s katerimi ohranja stike s Slovenci, ki se v zamejstvu in po svetu srečujejo z najrazličnejšimi izzivi. Spodbujanje gospodarskih vezi, krepitev bilateralnih odnosov in ohranjanje prijateljskih vezi so odlična podlaga za uresničevanje ciljev, ki se bodo ob proslavljanju treh desetletij samostojnosti kažejo v znamenju skupnih zmag.
Letos mineva 20 let, od kar so Slovenci v Italiji dobili zaščitnega zakona, obletnica sovpada z obeležitvijo 30-letnice osamosvojitve Republike Slovenije. Z gosti v studiu, pridružila se nam bosta predsednica Slovenskega kulturno-gospodarske zveze, Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj, bomo premislili prehojeno pot pri razvoju slovenskega šolstva v deželi FJK, vprašali se bomo o skrbi za slovenski jezik in narodno zavest ter se soočili z izkušnjami Slovencev, ki živijo na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji ter Kanalski dolini.
France Prešeren je s svojo poezijo ustvaril prelomnico v razvoju slovenske literature, česar se radi spominjamo že 30 let ob kulturnem prazniku. Pri Založništvu Tržaškega Tiska je izšel nov italijanski prevod Prešernovega opusa Poezije. V oddaji bomo zaslišali njen zven in zaobjeli obširno prevajalsko delo pomembne literarne mojstrovine, ki jo je v italijanski jezik pretočil profesor in prevajalec dr. Miran Košuta.
Profesorja filozofije in zgodovine na tržaškem liceju Franceta Prešerna in doktoranda ljubljanske Filozofske fakultete Jerneja Ščeka bomo vprašali, kako pomembna je njegova vloga pri gradnji identitete mladih in koliko lahko javni sistem slovenskih šol v Italiji vpliva na ohranjanje in krepitev zavesti narodnostne pripadnosti.
Leta 1920 so slovenstvo v Trstu zajeli temačni zublji, iz katerih se je odstirala iznakažena podoba gorečega Narodnega doma. Takratno dogajanje je v romanu Črni obroč zajel Marij Čuk, pisatelj, pesnik, gledališki kritik in dolgoletni urednik slovenskih informativnih sporedov na Deželnem sedežu RAI za Furlanijo - Julijsko krajino. V oddaji S-prehodi bomo zaobjeli bogat literarni opus Marija Čuka in njegovo prizadevno delo na novinarskem, gledališkem in splošnem kulturnem področju.
Istrska jezikovna zapuščina je zelo obsežna, o čemer pričajo tudi njene pestre narečne različice. Pravljica je v istrobeneščini »štorja«, je »fjaba« in je »prauca«. Istrska dialektologinja, izredna profesorica na Univerzi na Primorskem, dr. Suzana Todorović, že desetletja raziskuje, kje »štorja« preide v »fjabo« in kje »fjaba« v »prauco«. Izsledki njenih raziskav so zajeti v številnih znanstvenih monografijah, pa tudi v izčrpnem dvojezičnem Istrobeneškem jezikovnem atlasu severozahodne Istre. V tokratni oddaji se bomo z dr. Suzano Todorović sprehodili po njeni univerzitetni poti, prodornem raziskovalnem delu in istrski narečni zapuščini.
Neveljaven email naslov
