Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki povezuje podjetnike slovenskega rodu v Furlaniji-Julijski krajini in rahlja in obenem krepi gospodarske vezi med državama, praznuje 75 let. Trst, Goriška in Videmska pokrajina in tudi slovenski prostor živi številne povezave, ki so naša čezmenja realnost in so nadaljevanje vizionarske vizije iz časa po drugi svetovni vojni.
V oddaji gostimo glasbenika, ki je z igranjem harmonike osvojil tako rekoč ves svet. Harmonikar Denis Novato je bil pred kratkim v New Yorku sprejet v svetovno dvorano slavnih harmonikarjev. Junija ga je italijanski predsednik Sergio Mattarella odlikoval z viteškim nazivom italijanske republike.
Konec letošnjega maja se je veliko ljudi spraševalo, kaj se je zgodilo z vremenom. Po zelo sneženi zimi, so spomladanske mesece zaznamovale nizke temperature, obilne snežne padavine v gorah in po hribih; v začetku aprila smo imeli celo pozno zmrzal, ki je škodljivo vplivala predvsem na kmetijstvo. A je bilo teh šest mesecev res tako anormalnih? Ljudje so celo podvomili, da se ozračje na planetu dejansko segreva, kot poslušamo že leta. Posamezne vremenske pojave pa prepogosto zamenjujemo s podnebjem. Zmotno je misliti, da ne bi, ob zvišanju povprečne globalne temperature planeta, ponekod moglo priti do hladnih ali snežnih obdobij, tudi v prehodnih letnih časih. Dokumentarec Marca Virgilia in Iva Pecileja poskuša odgovoriti na te dvome in podati znanstveni prerez pojavov v prvih petih mesecih leta 2021. Kako je bilo torej z vremenom v naših krajih?
Je naša Marija, njen lik iz televizijske nanizanke je pripotoval v vsako slovensko vas. A igralka Maja Blagovič je že davno odkrila in izzvala svoj talent za komične vloge tako na televiziji kot v gledališču. Skupaj z življenjskim sopotnikom, Vladimirjem Jurcem, sta v Trst prišla samo za dve leti in ostala do danes, svoj dom sta si ustvarila na prepišnem Krasu in ves ta čas ostajata zvesta Slovenskemu stalnemu gledališču.
Tokrat vabimo na pustolovščino, ki se je pred pravljičnimi sedmimi leti začela na grebenu Kolovrata, od koder so jo brezmejne poti pripeljale v številne zelene doline in ljubke vasice, kjer žvrgoli slovenščina, pa tudi narečna govorica. Sanje o klateškem vodniku, ki podčrtuje neizmeren zaklad kulturne dediščine slovenstva, se nam razkriva skozi ljudske pravljice, so se uresničile avtorici družinskega vodnika "Pravljične poti brez meja" Ireni Cerar. Z nami bo tudi Igor Černo, skrbnik Etnografskega muzeja Bardo v Terski dolini.
V oddaji se tokrat posvetimo oblačilni kulturi Slovencev na našem čezmejnem in prepišnem območju. Obleka o nas razkriva več, kot si upamo misliti. V različne ravni oblačenja nas danes popeljeta Lea Pisani, strokovnjakinja za oblačilno kulturo in igralec Vladimir Jurc.
Današnjo oddajo namenjamo analizi stanja slovenskih šol v Italiji. V studio smo povabili Igorja Giacominija, predsednika Deželne komisije za slovensko šolstvo in predstojnika Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino in Davida Clodiga, ravnatelja Večstopenjske šole s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič v Špetru, ki je od letošnjega šolskega leta tudi ravnatelj Večstopenjske šole v Gorici.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak četrtek, ob 18. uri na TV Koper. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Pri nas ima skorajda vsaka vas svoj glas. Zaradi številnih hribov, gozdov, rek in težko prehodnih območij, je slovensko ozemlje geografsko zelo pestro, še bolj pestri pa so tudi zato jeziki in kultura. V Istri se vsaj od 7. stoletja dalje prepletata 2 jezikovni tradiciji - slovanska in romanska. Dragoceno ljudsko in jezikovno izročilo raziskuje dialektologinja dr. Suzana Todorović, s katero se bomo sprehodili skozi istrsko krajino/vasi in mesta.
Tržaški zaliv je plitvo robno morje, s treh strani omejeno s kopnim, v njem pa je razmeroma malo vode, kar privede do izjemne občutljivosti do ekoloških sprememb. Geomorfološki obraz zaliva opozarja, da so možnosti rabe zelo omejene. Glavni vir izkoriščanja morskega ekosistema je ravno človek. Skrb za upravljanje morja je v ospredju tako v Sloveniji, kot v Italiji. Kako do izboljšanja morja z naravovarstvene plati, kljub povečanju potniškega prometa? Na vprašanje nam odgovarjata Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in Mirko Juretič, strokovnjak za materiale in športni direktor jadralnega kluba Čupa.
Recept uspeha je mešanica sreče, poguma in garanja. O tem se bomo pogovarjali v novi oddaji S-prehodov z igralko Laro Komar, ki se podaja novemu izzivu naproti, televizijski nanizanki na prvem kanalu Rai Il Paradiso delle Signore (Ženska nebesa).
Invazivne tujerodne vrste negativno vplivajo na naravo, gospodarstvo ali zdravje ljudi, zato jih v današnjem času obravnavamo kot eno največjih groženj biotski raznovrstnosti. V tokratni oddaji S-prehodov se bomo o tem pogovarjali z biologinjo in zoologinjo Damijano Ota in profesorico Živo Fišer z Oddelka za biodiverziteto FAMNIT-a Univerze na Primorskem. .
Neveljaven email naslov
