Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos mineva 20 let, od kar so Slovenci v Italiji dobili zaščitnega zakona, obletnica sovpada z obeležitvijo 30-letnice osamosvojitve Republike Slovenije. Z gosti v studiu, pridružila se nam bosta predsednica Slovenskega kulturno-gospodarske zveze, Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj, bomo premislili prehojeno pot pri razvoju slovenskega šolstva v deželi FJK, vprašali se bomo o skrbi za slovenski jezik in narodno zavest ter se soočili z izkušnjami Slovencev, ki živijo na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji ter Kanalski dolini.
France Prešeren je s svojo poezijo ustvaril prelomnico v razvoju slovenske literature, česar se radi spominjamo že 30 let ob kulturnem prazniku. Pri Založništvu Tržaškega Tiska je izšel nov italijanski prevod Prešernovega opusa Poezije. V oddaji bomo zaslišali njen zven in zaobjeli obširno prevajalsko delo pomembne literarne mojstrovine, ki jo je v italijanski jezik pretočil profesor in prevajalec dr. Miran Košuta.
Profesorja filozofije in zgodovine na tržaškem liceju Franceta Prešerna in doktoranda ljubljanske Filozofske fakultete Jerneja Ščeka bomo vprašali, kako pomembna je njegova vloga pri gradnji identitete mladih in koliko lahko javni sistem slovenskih šol v Italiji vpliva na ohranjanje in krepitev zavesti narodnostne pripadnosti.
Leta 1920 so slovenstvo v Trstu zajeli temačni zublji, iz katerih se je odstirala iznakažena podoba gorečega Narodnega doma. Takratno dogajanje je v romanu Črni obroč zajel Marij Čuk, pisatelj, pesnik, gledališki kritik in dolgoletni urednik slovenskih informativnih sporedov na Deželnem sedežu RAI za Furlanijo - Julijsko krajino. V oddaji S-prehodi bomo zaobjeli bogat literarni opus Marija Čuka in njegovo prizadevno delo na novinarskem, gledališkem in splošnem kulturnem področju.
Istrska jezikovna zapuščina je zelo obsežna, o čemer pričajo tudi njene pestre narečne različice. Pravljica je v istrobeneščini »štorja«, je »fjaba« in je »prauca«. Istrska dialektologinja, izredna profesorica na Univerzi na Primorskem, dr. Suzana Todorović, že desetletja raziskuje, kje »štorja« preide v »fjabo« in kje »fjaba« v »prauco«. Izsledki njenih raziskav so zajeti v številnih znanstvenih monografijah, pa tudi v izčrpnem dvojezičnem Istrobeneškem jezikovnem atlasu severozahodne Istre. V tokratni oddaji se bomo z dr. Suzano Todorović sprehodili po njeni univerzitetni poti, prodornem raziskovalnem delu in istrski narečni zapuščini.
V tokratnih S-prehodih se bomo podali v pesniški, pisateljski in novinarski svet. Spoznali bomo goriškega kulturnika, ki na različne načine spodbuja slovensko kulturo, ozavešča in premika novinarske mejnike. Predstavlja uredniško dušo goriškega tednika Novi glas in s svojimi zapisi pronicljivo odstira poglede na širše dogajanje Slovencev na tej in oni strani meje.
TV Koper-Capodistria je na pragu številnih praznovanj, našo čezmejno moč že 30 let krepijo številne vsebine, ki jih v slovenskem programu namenjamo Slovencem v Italiji. Vezi in sodelovanja so danes močnejša kot kdaj koli prej, krepi se sodelovanje s slovenskim programom deželnega sedeža Rai za FJK in številnimi drugimi ustanovami, da bi lahko tudi v prihodnje nagovorili čim širši krog občinstva. Oddaje in ustvarjalci so se s časom zamenjali, sporočilo pa ostaja enako, naša čezmejnost je bogastvo, ki ga negujemo vsak dan znova. Naš tokratni gost bi pripomnil, da ima težo, z nami bo Igor Malalan, dolgoletni soustvarjalec oddaje Športel.
Kaj našo deželo na sončni strani Alp najbolj odraža, ko je govora o gastronomiji? Slovenija je vir dobrot; zelenjava in sadje poganjata na domačem vrtu, živina se svobodno pase po kobariškem hribovju, od koder pogled seže vse do morja. Ustvarjalni svobodi je dala krila in po dveh desetletjih trdega dela lahko sedaj uživamo sadove, po katerih Ano Roš in Slovenijo pozna ves svet. Medtem ko so kulinarična potepanja zastala, vizionarji, zrejo v prihodnost. Med njimi je tudi Slovenec, Joško Sirk, ki živi tik ob slovensko-italijanski meji v Krminu in ki verjame v moč povezovanja in je že dolga leta prva zastavonoša slovenske kulinarične pripovedi. Recept se tudi tokrat zdi preprost, ljubezen, to je tisto, česar smo lačni in kar najbolj razveseljuje za praznike.
Leto 2020 obeležimo tudi s Tržaškim mednarodnim Festivalom ESOF2020 (Euro Science Open Forum). Trst se ponaša z dolgo tradicijsko središče za raziskave, znanost in inovacije. Tržačanka, dr. Dunja Fabjan, je astrofizičarka in docentka na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, in nas popelje med zvezde in galaksije.
Sprehodili se bomo po severnem obmejnem prostoru med Slovenijo in Italijo in tam spoznali kulturo in tradicije Rezije in Benečije preko glasbe in plesa. Gostji v studiu mlada članica folklorne skupine »Živa nit« Katja Canalaz in predstavnica Zveze slovenskih kulturnih društev Rezije, Luigia Negro.
Nova Gorica in Gorica sta edinstveni mesti z enim srcem. Po 16. letih je bilo to srce v času epidemije spet razpolovljeno. Trg Evrope-Transalpina je zopet razdelila ograja, ki je obenem ločila prijatelje, sorodnike in znance. Ljudje so ostali ločeni, vsak na svojem koncu. A to ni zaustavilo Goričanov s slovenske in italijanske strani, da bi ločitev lažje prenesli, so na mejno ograjo postavljali različne predmete in sporočila, čez mrežo so nazdravljali, se igrali, se srečevali, delili občutke in tesnobe. Ta razposajeni vrvež je navdihnil umetniški par, da sta na to temo pripravila dokumentarec Go-Vid, Quando riappare il confine - Ko vidiš spet mejo, ki je bil vključen v tekmovalni program letošnjega Festivala slovenskega filma v Ljubljani. V oddaji sta se nam pridružila avtorja dokumentarca doktorica Sara Terpin in režiser Carlo Ghio.
V tokratni oddaji S-prehodi bomo z gostoma v studiu predstavili dileme in izzive šolanja na daljavo, ki je postalo nova stvarnost učencev, dijakov in učiteljev, nenazadnje tudi staršev. Kakšne so izkušnje šolanja na daljavo v Sloveniji, kako se z njim spoprijemajo v sosednji Italiji? Je lahko tak način šolanja nova prihodnost, komu ustreza in komu ne, kako bo to vplivalo na znanje šolajočih se generacij in kaj to pomeni za njihov razvoj na socialnem področju.
Neveljaven email naslov
