Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V studiu bo z nami Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, nekdanji radijski časnikar, ki je bil aktivno vpet v življenje in delovanje slovenske manjšine v času osamosvojitve in tudi že leta pred njo. Kot predsednik Društva slovenskih izobražencev je bil in je eden bistvenih nosilcev “ponedeljkovih večerov” sredi Trsta in odmevnih Študijskih dnevov Draga. Med drugim se bova spomnila tudi na 110. obletnico rojstva profesorja Jožeta Peterlina, ki je bil gonilna sila in duša Slovenske prosvete.
Morje, bogat vir življenja, je globoko zasidrano v živlejenje tistih, ki ob njem ali z njim živijo. Pomembno je ovrednotiti bogato pomorsko zapuščino teh, ki so s svojim trudom oblikovali ekonomsko sliko obalnega predela. Ribolov je bil prvobitna dejavnost. Kako pomembna pa je pomorska dediščina? O tem v pogovoru s pobudnikom in predsednikom Ribiškega muzeja v Križu pri Trstu Frankom Košuta in Kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva Piranskega Pomorskega muzeja Sergej Mašera, zgodovinarko Nadjo Terčon.
Fiamme nere, italijanski prevod romana Črni obroč tržaškega pisatelja in pesnika Marija Čuka so uvrstili med 11 finalistov, nominiranih za italijansko književno nagrado Nabokov, poimenovano po pisatelju Vladimirju Nabokovu. Knjigo, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, je v italijanščino prevedla Martina Clerici. Roman je strokovno žirijo v Apuliji med več 100 romani prepričal s svojo pripovedno in vsebinsko prodornostjo. V studiu se nam je pridružil avtor tega prvega romanskenega opisa o Narodnem domu Marij Čuk.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak četrtek, ob 18. uri na TV Koper. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
RTV Slovenija je v skladu z zakonodajo zapisana tudi k poročanju o življenju in delovanju Slovencev v sosednjih državah. S tem ključno prispeva k vzpostavitvi skupnega slovenskega kulturnega in medijskega prostora. Kako na RTV Slovenija svoje poslanstvo uresničujemo in pokrivamo dogajanje v zamejskem prostoru, nam bo osvetlila Ilinka Todorovski, nekdanja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, ki jo poznamo s televizijskih ekranov tudi kot novinarko in dopisnico s Hrvaške.
V studiu se nam je pridružil dr. Miran Košuta, zamejski literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist, redni profesor na Univerzi v Trstu in prejemnik Trubarjevega priznanja za leto 2021, ki ga vsako leto podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. V svojem obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu se posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva. Svoje poslanstvo predano izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo.
V oddaji gostimo senatorko Tatjano Rojc, ki bo skupaj z nami preletela leto 2021 in odprta vprašanja povezana s Slovenci v Italiji. Seveda pa skupaj pogledamo tudi v izzive novega leta.
Predstojnik Inštituta za zgodovino ZRS Koper, dr. Egon Pelikan, je avtor knjige o slikarju Tonetu Kralju. Monografija je pred petimi leti izšla v slovenskem jeziku, zatem še v angleščini, prav kar tudi v italijanščini, na poti je tudi nemška različica. Dr. Pelikan v knjigi »Tone Kralj prostor in meje« popiše in analizira avtorjeve upodobitve 50-tih cerkva ob meji med Italijo in Slovenijo in njegove podobe zatiranja primorskih Slovencev.
V tokratni oddaji o temah, ki so še posebej močno oblikovale slovensko skupnost v Italiji v letošnjem letu in o izzivih za v prihodnje. Gostimo predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze – Ksenijo Dobrila in predsednika Sveta slovenskih organizacij – Walterja Bandlja.
Gibanje za pravično trgovino predstavlja alternativno obliko trgovanja med proizvajalci in potrošniki in si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni menjavi. Gostji v oddaji bosta Marija Besednjak iz tržaške pravične trgovine in Živa Lopatič iz zadruge Buna in ljubljanske trgovine 3muhe.
Evropsko nagrado za književnost je nedavno prejela slovenska avtorica Anja Mugerli, ki živi in ustvarja na Goriškem. Nagrado vsako leto prejmejo neuveljavljeni avtorji iz držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa od leta 2009. Nacionalne žirije izberejo zmagovalce iz vsake od sodelujočih držav, doslej so bili nagrajeni le trije slovenski avtorji.
Neveljaven email naslov
