Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bomo v Sloveniji začeli odkrivati spinalno mišično atrofijo in cistično fibrozo že takoj po rojstvu? S tem bi se Slovenija pridružila vodilnim državam na svetu, ki nekatere redke bolezni ugotavljajo že takoj po rojstvu novorojenčkov. Takrat jih je namreč še mogoče uspešno zdraviti. Zadnja tri leta pri nas opravljajo presejalna testiranja za 19 vrojenih bolezni, po novem pa bi jih lahko še za spinalno mišično atrofijo, hujše prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo. S tem bi odkrili redke bolezni, še preden se te pokažejo, saj je takrat za uspešno zdravljenje pogosto že prepozno. S širitvijo programa bi po ocenah vsako leto lahko pomagali vsaj 10 otrokom. Avtorica: Rajka Vignjević Pupovac
Septembra lani je začel veljati odlok, po katerem morajo vsi delavci na delovnem mestu izpolnjevati pogoj PCT. Lahko delodajalec odpusti delavca, ki ne izpolnjuje pogoja PCT? Kakšne pravice ima ob tem delavec? Lahko delodajalec kaznuje delavca, ki ni cepljen? Kaj o tem pravijo pravniki in ali so sodišča že odločala o takšnem primeru? Odgovori na ta vprašanja v tokratnem Dnevnikovem izboru
V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.
Migrantska kriza na poljsko-beloruski meji s pretresljivimi posnetki ljudi, v mrazu ujetimi med eno in drugo državo, je pritegnila pozornost svetovne javnosti, žal pa ni prinesla rešitev. Pred našim pragom še vedno ostaja nerešena tudi usoda ljudi, ki so ujeti na balkanski migrantski poti, saj Evropska unija glede tega nima enotnih stališč. Tako se migranti, ki v Bosni in Hercegovini obtičijo tudi za več let, v Evropo podajajo po vse nevarnejših in vse bolj tveganih poteh. Veliko jih umre, usoda nekaterih je neznana, tretji so pogrešani že leta. Zakaj toliko tvegajo in ali se zavedajo nevarnosti, se je spraševala novinarka Vanja Kovač. Migranti, ki so trenutno v Bosni in Hercegovini, so se namreč obrnili nanjo, ko se jim je pred očmi na poti utopil prijatelj.
Bolniške odsotnosti že več let povzročajo preglavice delodajalcem in zdravstveni blagajni. Še večje težave pa imajo zaradi tega samozaposleni, ki morajo ob morebitni bolezni plačevati prispevke, četudi ne delajo oziroma ne prejemajo plače. Predlog stranke SAB, da bi število dni, ko bolniško nadomestilo plačuje delodajalec, znižali s 30 na 20, je vznemiril zdravstvene zavarovalnice, sindikate in večino opozicijskih strank. Po njihovem mnenju bi finančne posledice tega predloga lahko pripeljale do krčenja zdravstvenih storitev pa tudi podaljševanja čakalnih dob. Več v Dnevnikovem Sobotnem izboru.
Zakaj se pri prenovah ali novogradnjah na področju javne kulturne infrastrukture, ko je naročnik država, v nekaterih primerih čaka več let ali celo desetletij, četudi so izvedeni javni natečaji in je izdelana projektna dokumentacija? Zakaj mora biti prenova ljubljanske operno-baletne hiše vzorčni primer tega, kako naj se ne dela? Zakaj ljubljanska občina ravna drugače, bolj učinkovito? Dolgoročna vizija, načelnost vpletenih, jasen načrt, je slišati s terena. In tudi razmislek o novi organizacijski rešitvi.
Dve leti po izbruhu takrat še skrivnostne pljučnice v kitajskem mestu Vuhan se svet spopada z rekordnim številom dnevnih primerov okužbe z novim koronavirusom. Med utrujenim prebivalstvom se širi obetavno prepričanje, da bo cunami koronavirusne različice omikron za vselej odplaknil grožnjo covida 19. Pa bo res? Kaj pravijo strokovnjaki? Novi koronavirus se namreč precej poigrava tudi z znanostjo.
Stanovanja so za povprečnega državljana, pripadnika srednjega razreda, trenutno predraga. Za nepremičninski trg sta namreč že zadnjih nekaj let značilna zelo veliko povpraševanje in zelo majhna ponudba. Delavcev v gradbeništvu primanjkuje, gradbeni materiali so se podražili, inflacija vztraja. Je kljub temu zdaj smiselno kupiti stanovanje? Kako dolgo bodo cene še tako visoke? Zakaj je toliko stanovanj praznih? Odgovori na ta vprašanja v Dnevnikovem izboru.
Vstopamo v leto 2022. Kaj lahko pričakujemo glede širitve virusa in zajezitvenih ukrepov, povezanih z njim? Se bo življenje v letu 2022 podražilo? Kakšni izzivi nas čakajo na družbenem, osebnem in političnem področju? Na ta vprašanja bomo poskušali odgovoriti v novoletnem Sobotnem Dnevnikovem izboru, ki ga je pripravila Aleksandra Trupej.
V zadnjih dneh decembra množično nakupujemo darila. Trgovine se letos lahko pohvalijo z bistveno boljšim prometom kot lani, a se njihovi dohodki vseeno ne morejo primerjati z obdobjem pred epidemijo covida 19. Kako je ta vplivala na predpraznične nakupe in zakaj je obdarovanje med zdajšnjo zdravstveno krizo še posebej pomembno? O tem v Sobotnem Dnevnikovem izboru.
Smrt turške deklice v reki Dragonji je ponovno usmerila pozornost v nezmožnost Evropske unije, da bi oblikovala skupno migrantsko politiko. Rešitve? Več nadzora policije in ograja z rezilnimi žicami ob meji ali humanitarne vize, ki bodo omogočile tistim, ki bežijo pred oboroženimi konflikti, nasiljem in tudi revščino, bolj varne poti? Sobotni Dnevnikov izbor je pripravila Vanja Kovač.
Po 16 letih se je od vrha nemške politike poslovila prva nemška kanclerka, prva Vzhodna Nemka, 67-letna Angela Merkel. Nemčijo je prevzela v času gospodarskega razcveta. Ob številnih krizah v Evropski uniji in po svetu se je najprej uveljavila kot neformalna odločevalka znotraj Evropske unije, ob porastu populističnih, nedemokratičnih voditeljev v Uniji in po svetu pa še kot neformalna voditeljica zahodne, liberalne demokracije. Nemčija, ki jo zapušča, je družbeno stabilna, a potrebuje reforme. 16 let Angele Merkel v Dnevnikovem izboru s Polono Fijavž.
Neveljaven email naslov
