Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Wikipedija je nepogrešljiv pripomoček vsakega šolarja, dijaka, študenta, vedno večjo veljavo pa ji dajejo tudi učitelji, celo znanstveniki in akademiki. Brez oglaševanja in brez algoritmov spada med trinajst najbolj priljubljenih spletišč na svetu. A vseprisotnost svetovnega spleta je nevarno področje za razraščanje lažnih informacij in teorij zarote, tudi Wikipedija se temu s svojo odprtostjo ne more izogniti. Kako se lahko v času poplave informacij izognemo zavajajočim? Najvplivnejši postajajo najglasnejši. Kakšen vpliv sploh še imajo ob tem spletne enciklopedije?
Marsikdo zaskrbljeno spremlja tresenje tal na Hrvaškem, ki še naprej ne pojenja. Bi se zaradi potresov na tem območju lahko močneje zatresla tla tudi v Sloveniji? Urad za seizmologijo tega ne more potrditi, so pa potresi pri nas pogosti. Lani je bilo pri nas kar 1523 potresov, čutili smo jih sicer le 184. Najmočnejši z magnitudo 3,9 se je 17. julija zgodil v Čezsoči. V Posočju sicer še vedno poteka obnova stavb po potresu iz leta 2004. Še 80 stavb čaka na obnovo, medtem pa v Ljubljani pred potresom ni varnih 41 tisoč stanovanj, v katerih živi 86 tisoč ljudi.
Zaprtje šol, prepoved organizirane športne vadbe, prepoved uporabe igrišč in združevanja na javnih prostorih zaradi preprečevanja širjenja koronavirusne bolezni je povzročila največji upad gibalne učinkovitosti slovenskih otrok doslej, pri skoraj 2/3 otrok. Najbolj so bili prizadeti najbolj telesno dejavni. Delež podkožnega maščevja se je povečal pri več kot polovici otrok, delež otrok z debelostjo pa za več kot 20 odstotkov. Strokovnjaki s Fakultete za šport svarijo in pozivajo, da se učencem in dijakom zagotovi več gibanja, igrišč in telovadnic pa naj se ne zapira.
Epidemija je močno skrčila gospodarstvo in spremenila naše življenje. V Dnevnikovem izboru prvega januarja bomo ocenili, kakšno škodo bodo utrpela slovenska podjetja in kako bodo gospodarske posledice epidemije občutili državljani. Bomo spet priča rezom v dohodke in socialne pomoči ter odpuščanju? Vlada je s svežnji zakonov priskočila na pomoč prebivalcem in podjetjem. Po letih konsolidacije javnih financ se zato strmo povečuje javni dolg, a mnogi menijo, da je zadolževanje zdaj nujno in vzdržno. Mednarodni finančni trgi so nam namreč naklonjeni, zadolževanje je poceni, prihranki Slovencev in Slovenk pa rekordni, kar bi po odprtju države lahko spodbudilo domačo potrošnjo. Epidemija pušča posledice, od ustreznih politik in prilagoditev podjetij pa je odvisno, kako hude bodo. Kot ugotavlja avtor prazničnega izbora Žan Dolajš, pa je kriza tudi priložnost za podjetja in nujne spremembe slovenskega gospodarstva.
Leto, ki se izteka je bilo v znamenju epidemije, preizkušenj, stisk, negotovosti. Leto, ko nič več ni samoumevno, ko je bilo marsikaj postavljeno pod vprašaj. A hkrati tudi leto, ko se je ponovno pokazalo, da najtežji trenutki prebudijo v ljudeh tudi najboljše. Na stotine prostovoljcev je pomagalo izčrpanim zaposlenim v zdravstvu in domovih starejših, vrstila so se sporočila vzpodbude in podpore. In kljub vsemu so številni bolezen uspešno premagali in tudi letos se je rojevalo novo življenje.
Božič gotovo ostaja najbolj priljubljen praznik v letu, je pa tudi čas, ko se ljudje še bolj zavedajo svojega življenja in občutkov. Rojstvo Jezusa je bil pogost motiv med umetniki v preteklih stoletjih; v njihovih delih se je pogosto odražal čas in razmere v družbi. Med ustvarjalci božičnih zgodb, pesmi in likovnih stvaritev so mnoga znana imena svetovne umetnosti in tudi marsikatero cenjeno ime slovenskih avtorjev. Avtorica božičnega Dnevnikovega izbora Špela Kožar je poiskala primere v likovni in uprizoritveni umetnosti, glasbi in književnosti, ki vsak po svoje obnavljajo svetopisemsko sporočilo, prežeto s pričakovanjem in upanjem na boljše življenje.
V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.
Letošnja peta obletnica zgodovinskega Pariškega podnebnega sporazuma mineva v senci pandemije novega korona virusa. Mnogi se ob tem sprašujejo, ali bo s Pariškim podnebnim sporazumom res mogoče zavreti podnebno katastrofo. Nekaj optimizma vliva izvolitev Joe-a Bidna za novega ameriškega predsednika, ki je napovedal ponovno vključitev ZDA v sporazum in pa nedavne napovedi največjih onesnaževalk ozračja, da bodo neto ničelne izpuste toplogrednih plinov dosegle do leta 2050 oziroma Kitajska do 2060. Znanstveniki pa ob tem znova opozarjajo, da je za dramatično zniževanje izpustov ključno prav to desetletje.
V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.
Ministrstvo za obrambo je sprejelo zakon o šestletnem financiranju investicij za Slovensko vojsko v višini 780 milijonov evrov. Nabave so nujne, pravijo, saj jih v preteklem desetletju praktično ni bilo, vojska je močno plačala ceno zadnje gospodarsko-finančno krize. Opozicijski stranki Levica in Socialni demokrati pa v času zdajšnje zdravstvene in prihajajoče nove gospodarske ter socialne krize ostro nasprotujeta vojaškemu opremljanju in na to temo zahtevata referendum.
Leto dni zatem, ko so v Vuhanu zabeležili prve primere okužbe s takrat še neznanim virusom, o novem koronavirusu vemo veliko več. Zakaj je prav ta virus povzročil pandemijo ter ustavil svet in tako zelo spremenil naša življenja? Kaj pravi znanost, kako se zaščititi pred okužbo? Kakšna je možnost, da se okužimo na prostem ali v zaprtih prostorih, v trgovinah, restavracijah, avtobusih in vlakih?
V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.
Neveljaven email naslov
