Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po svetu skrb vzbuja nova različica koronavirusa omikron. Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da ta različica predstavlja zelo visoko globalno tveganje. V evropskih in drugih svetovnih državah že potrjujejo primere okužbe z omikronom. O tej različici za zdaj ne vemo veliko, znano pa je, da ima številne mutacije. Zakaj virus mutira, zakaj je prav omikron tako zelo prestrašil svet in kakšne so napovedi strokovnjakov. Vse to v Sobotnem Dnevnikovem izboru avtorice Rajke Vignjević Pupovac.
Skoraj dve leti po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije odnosi med evropsko povezavo in njeno nekdanjo članico ostajajo napeti. London in Bruselj sta zaradi nestrinjanja glede izvajanja novih pravil na irskem otoku na robu trgovinske vojne. Težave se zaradi ribolovnih pravic kopičijo med Francijo in Združenim kraljestvom. Prebivalce Združenega kraljestva pa pesti celo pomanjkanje nekaterih prehrambnih izdelkov, goriva in tuje delovne sile. Je brexit uspeh ali razočaranje? Avtor: Adrijan Bakič.
Podnebne spremembe niso grožnja za prihodnost, pač pa so tu zdaj. Slovenija se je v zadnjih petdesetih letih ogrela za več kot eno stopinjo Celzija, kar je hitreje od svetovnega in evropskega povprečja. Najbolj prizadeto je kmetijstvo, vrstijo se pozeba, moča, poplave, suša, toča ... Po največjih naravnih ujmah država sicer pomaga kmetom z denarjem iz proračuna omiliti škodo, toda to je zgolj gašenje požara. Morali pa bi ga preprečiti oziroma omiliti. Toda za kmetijske prilagoditve na podnebne spremembe – za namakalne sisteme, protislansko oroševanje, za mreže proti toči, rastlinjake – je namenjenih le 20 milijonov evrov. Za primerjavo, samo letošnja spomladanska pozeba je povzročila za 50 milijonov evrov škode. V tokratnem Dnevnikovem izboru, ki ga je
Razmere na meji med Poljsko in Belorusijo, ki je tudi vzhodna meja Evropske unije, se iz dneva v dan slabšajo. Med državama je že več tednov ujetih nekaj tisoč migrantov, ki jim beloruska vojska ne dovoli vrnitve, poljska pa jim ne dovoli vstopa v državo. Vsi vpleteni za nastale razmere krivijo drug drugega. Belorusija za spodbujanje migrantske krize obtožuje Evropsko unijo, Poljska trdi, da za vsem stoji Rusija. Žrtve diplomatske vojne, ki jih beloruska vojska namerno pošilja proti Poljski, pa so ljudje. Migranti iz Sirije, Afganistana, Iraka. In od poletja jih je v gozdu med Poljsko in Belorusijo – uradno zaradi podhladitve – umrlo deset, neuradno je žrtev veliko več. Z migranti, z ljudmi, ki jim pomagajo, in z domačini ob belorusko-poljski meji se je pogovarjala naša nemška dopisnica Polona Fijavž.
1. decembra stopajo v veljavo elektronske vinjete. To pomeni, da bo nalepko zamenjala digitalizirana vinjeta, ki je ne bo mogoče otipati ali videti. Uporabnikom po novem ne bo več treba lepiti vinjet na vetrobransko steklo in jih pozneje odstranjevati. Druga novost pa je veljavnost letnih vinjet. Te ne bodo več veljale od 1. decembra prejšnjega leta do 1. februarja naslednjega leta, temveč bo datum začetka veljavnosti izbral uporabnik sam. Vinjeta bo veljala natanko 366 dni, na primer od 25. oktobra, do vključno 25. oktobra naslednje leto. Cene ostajajo enake kot doslej.
Triglavski narodni park letos praznuje 40 let, kar predstavlja obletnico razglasitve prvega zakona o edinem narodnem parku v Sloveniji, ki je med drugim naše prvo biosferno območje in največje zaščiteno območje. Za obiskovalce je vedno znova zanimiv zaradi prepleta izjemnega naravnega okolja, bogate kulturne dediščine in pestre kulturne krajine. Predvsem pa ima tudi glede na podnebne spremembe velik pomen pri ohranjanju ravnovesja med varstvom narave in interesi človeka. V oddaji Dnevnikov izbor bo avtorica Marjeta Klemenc med drugim iskala odgovore, koliko nam narodni park pomeni, kako ljudje živijo z njim, kakšne omejitve prinaša, kaj omogoča ter kakšna je njegova prihodnost.
Epidemija covida 19 je močno zarezala v življenja ljudi, vsak od nas njen vpliv in posledice čuti na svoj način. Kako na razmere v državi gledajo ljudje na obrobju, ljudje, ki živijo v odročnih krajih Slovenije? Kako se je spremenil vsakdan prebivalcev podeželja? Je čas, da se vrnemo k naravi in spremenimo pogled na vrednote in smisel življenja? Kaj pravi zdravnik, ki je svojo kariero začel ob razsajanju črnih koz? Imamo še zaupanje do stroke, do sočloveka? Z ljudmi na podeželju so se pogovarjali dopisniki po Sloveniji.
Konoplja je bila dolgo časa po krivici demonizirana in zato zapostavljena rastlina. V zadnjem času pa njena uporaba doživlja pravi razcvet. Uporabna je namreč v tako rekoč vseh industrijskih panogah, je ena od alternativ intenzivnemu kmetijstvu in je zdravilna. In kako v Sloveniji odgovarjamo na vprašanje njene široke uporabe? S centrom za industrijsko konopljo, ki ga nameravajo postaviti na Cankovi, zaposloval naj bi okrog 50 ljudi. Konopljo za predelavo naj bi prispevali kmetje iz Slovenije in iz avstrijske Štajerske. Avtor: Bojan Peček.
Bomo zaradi letošnje izjemno slabe letine lahko kupovali le uvoženo sadje? Od kod? Kakšna sta kakovost tega sadja in nadzor nad njim? V preteklih letih, ko je bilo domačega sadja veliko, smo pogosto poročali o zavajajočem označevanju uvoženega sadja kot slovenskega. Je to zdaj urejeno? Bodo cene sadja zaradi slabe letine višje? Avtorica: Erika Pečnik Ladika.
Lansko zaprtje šol in vrtcev je zahtevalo svoj davek. Ker se otroci niso družili, in tako tudi ne prekužili s sezonskimi virusi, so pediatrični oddelki bolnišnic, enote nujne medicinske pomoči in zdravstveni domovi po vsej državi polni hudo bolnih otrok in dojenčkov. Takšno stanje bi sicer pričakovali konec leta. Gre predvsem za zelo nalezljiv respiratorni sincicijski virus in razne rotaviruse, medtem ko covid 19 otroci večinoma prebolevajo asimptomatsko. Zaradi kadrovske podhranjenosti ponekod že omejujejo redne preglede in posege, v novomeški bolnišnici so že odpovedali vse specialistične redne preglede otrok. Pritisk na bolnišnice pa bi se lahko še povečal oktobra, ko naj bi se pojavila tudi sezonska gripa, ki je v zadnjih dveh letih niso zaznali. Zaskrbljeni pediatri tako z negotovostjo čakajo, kaj bo, staršem pa svetujejo, če je le mogoče, naj imajo otroke doma. Avtorica: Katarina Golob Veselič.
Pred nekaj dnevi se je iz vesolja vrnila prva vesoljska posadka. V kapsuli zasebnega podjetja SpaceX, ki je krožila okoli zemlje, ni bilo astronavtov, ampak štirje turisti. O tem, kakšni bodo izleti v vesolje v prihodnjih letih, je posebej za našo televizijo spregovorila Rebecca Bresnik, zastopnica Nase za pravna vprašanja, povezana z Mednarodno vesoljsko postajo. Bi tudi sama rada obiskala vesolje ali pa bo to prepustila svojemu možu, profesionalnemu astronavtu slovenskega rodu Randyju Bresniku? Avtorica: Petra Marc.
V sobotnem dodatku Dnevnika raziskujemo in sledimo zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio iščemo odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se tem lotevajo poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.
Neveljaven email naslov