Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V soboto mineva 20 let od terorističnih napadov v ZDA. Sobotni Dnevnikov izbor prinaša analizo dogodka in njegovih posledic v zadnjih dveh desetletjih. Napada na newyorška dvojčka se spominjata Robert Poredoš, dopisnik STA-ja iz New Yorka, in Danilo Türk, takrat visoki uslužbenec OZN-a v New Yorku. Avtor: Edvard Žitnik.
Prvo septembrsko soboto bomo namenili otrokom z redkimi boleznimi. September je mesec ozaveščanja o otroškem raku. Minevajo eno leto od začetka dobrodelne akcije Koraki za Urbana in dve leti od začetka največje dobrodelne akcije Palčice Pomagalčice, v kateri je vsa Slovenija zbirala denar za gensko terapijo za dečka Krisa. Tudi društvo Viljem Julijan z velikimi dobrodelnim koncertom na Kongresnem trgu v Ljubljani 4. septembra želi opozoriti na hude, neozdravljive bolezni, ki povzročajo veliko bolečin, stisk in trpljenja vsej družini. Zaradi zdravljenja in nege se družine znajdejo v finančni stiski. Brez dobrodelnih akcij številne družine ne bi zmogle.
Nedavna raziskava Microsofta in slovenskega portala MojeDelo.com je pokazala, da se želi več kot polovica zaposlenih prekvalificirati. Vzrok je epidemija covida 19. Številne panoge so postale ogrožene, zmanjšala se je varnost delovnega mesta. Spremenile so se tudi delovne razmere, po raziskavi Valicona kar petina delavcev meni, da na slabše. Prav tako se je dobro uveljavilo delo na domu. Mnogi si celo želijo, da bi lahko tudi po koncu epidemije nekaj dni v tednu delali doma, nekaj pa na delovnem mestu. Epidemija torej ni prinesla sprememb le pri naši skrbi za zdravje, ampak tudi pri oblikah dela.
Dvajset let po padcu talibanskega režima so ti v Afganistanu znova na oblasti. Umik ameriških in zavezniških sil iz države je tako rekoč čez noč izbrisal dvajset let prizadevanj za demokratizacijo. Številni se sedaj bojijo za svojo prihodnost. V sobotnem Dnevnikovem izboru – preteklost in prihodnost življenja pod Hindukušem.
Večina reprezentativnih sindikatov je zapustila pogajalsko mizo socialnih partnerjev in vladi postavila pogoje, pod katerimi se bodo vrnili. Vladi očitajo, da jih je med sprejemanjem pomembnih zakonov, ki zadevajo širšo populacijo, ignorirala. Gre za zakon o debirokratizaciji, davčno zakonodajo in zakon o demografskem skladu. Če vlada pogojev sindikatov ne bo sprejela, bodo jeseni svoje interese uveljavljali na cesti, s protesti. Je konec socialnega dialoga prerasel v politični spopad?
Končuje se največji športni dogodek na svetu, ob katerem se Slovenija znova lahko pohvali z izjemnimi dosežki. Japonski je po prestavitvi za eno leto olimpijske igre uspelo izpeljati, vendar ob strogih omejitvah gibanja in brez gledalcev. Kako so bile igre med pandemijo videti od blizu in kako se bo Tokio 2020 zapisal v zgodovino športa?
Čeprav so parlamentarne počitnice in so na dopustu tudi prvaki političnih strank, med poslanci pred obetajočo se burno politično jesenjo ni miru. Stranke kujejo politične strategije in se pripravljajo na volilno kampanjo za prihodnje parlamentarne volitve, ki bodo v rednem roku maja prihodnje leto. Torej le nekaj mesecev po koncu slovenskega predsedovanja EU. Kakšen izziv je politikom postavil rezultat nedavnega referenduma o zakonu o vodi? Kakšna bo poslej vloga prebujene mlade generacije, ki je postala glasna v referendumski kampanji in zastavlja jasna vprašanja o okolju, zaposlovanju in socialni politiki? Kateri novi obrazi bi lahko izzvali sedanje politične akterje? V tokratnem Dnevnikovem izboru o kovanju političnih strategij pred vročo politično jesenjo.
V Dnevnikovem izboru tokrat o prvih turističnih potovanjih v vesolje. V zadnjih dveh tednih sta se tja podala milijarderja Britanec Richard Branson in Američan Jeff Bezos. A to je le prvi korak do obiskov običajnih ljudi v vesolju, saj naj bi tako imenovani vesoljski turizem zaživel že prihodnje leto. Vozovnica bo sprva stala 250 tisoč dolarjev, sčasoma pa naj bi se cena znižala.
V Sobotnem Dnevnikovem izboru o slovenskem kolesarstvu, ki v zadnjih letih doživlja svojevrsten preporod. Ob koncu največje dirke na svetu, Dirke po Franciji, slovenski kolesarji s Tadejem Pogačarjem na čelu dokazujejo, da majhno število prebivalcev države še ne pomeni manjših uspehov. Navdušujejo po svetu in doma, tako strokovno javnost kot navijače, in so navdih mladim generacijam kolesarjev.
V Sobotnem Dnevnikovem izboru o duševnih stiskah, v katere je epidemija covida 19 spravila otroke in mladostnike. Z njimi se po epidemiji spoprijema kar četrtina mladostnikov. Stroka ob tem opozarja, da so razmere na področju duševnega zdravja resne že več let, epidemija jih je samo še poglobila. Država bi morala zato poskrbeti za sistemske rešitve.
V Sobotnem Dnevnikovem izboru bomo teden dni pred referendumom pojasnili, o čem pravzaprav odločamo in kakšne bodo posledice potrditve ali zavrnitve sprememb in dopolnitev zakona o vodah. Bodo naša vodna zajetja res ogrožena, dostop do obale pa omejen, ali ravno nasprotno? Kako je z dostopom do morja v sosednji Italiji? Nekaj praktičnih napotkov, kako glasovati na predčasnem in rednem glasovanju, pa nam bo dal direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko.
Ste vedeli, da nam je protestantizem zapustil 50 knjig različnih nabožnih vrst, od katekizmov in pridig do pesmaric in prevodov Svetega pisma? Zakaj za najpomembnejše protestantsko delo velja Dalmatinova Biblija? Pravkar pri založbi Mladinska knjiga nastaja ročno vezana prestižna izdaja s petdesetimi poglavji na 330 straneh, ki bo v pičlih 300 izvodih izšla konec tega leta. Delo Stati inu obstati Kozme Ahačiča bralcu ne bo razkrilo le 15 protestantskih piscev, temveč ključne mejnike oblikovanja slovenskega knjižnega jezika in kulturne zgodovine. Pa vendar se osrednja Trubarjeva želja ni uresničila.
Neveljaven email naslov
