Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velika razlika med podeželjem in mesti se ne zmanjšuje. Slovensko podeželje ima številne težave, med drugim slabšo infrastrukturo, pomanjkanje delovnih mest, nižje plače v gospodarstvu, hitro staranje prebivalstva ter izseljevanje mladih in izobraženih. Zapirajo se pošte in banke, dostop do trgovine ali zdravnika je težji, omejeni sta tudi kultura in zabava. Kako ohraniti in oživiti podeželje ter kakšne so možnosti za njegov razvoj, v Dnevnikovem izboru raziskuje avtorica Barbara Štor.
V tokratnem sobotnem Dnevnikovem izboru o novinarstvu in težavah, ki jih imajo novinarji v Sloveniji in v svetu. Primerjali bomo razmere na Hrvaškem in pri nas, pojasnili, kaj so strateške tožbe proti novinarjem. S tem problemom se je začela aktivno ukvarjati Evropska komisija, ki naj bi pripravila zakonodajo, s katero bo takšne, pogosto odškodninske tožbe zaradi domnevne razžalitve časti, uvrstila med posebne, tako da bodo sodišča o njih lahko odločala po hitrem postopku. Kje smo? Zakaj smo se znašli v najrazličnejših mednarodnih poročilih o kršenju svobode medijev? In – kako naprej?
Najprej bolj tiho, potem pa vedno glasneje je mesece in predvsem zadnje tedne naraščalo nasprotovanje vladnim spremembam Zakona o vodah. Največ prahu je dvignil predlog ministrstva za gospodarstvo, da bi na vodovarstvenih območjih, ob določenih varovalkah, v prihodnje dovolili gradnjo objektov, namenjenih proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi. Strokovnjaki so opozorili, da predlagana novela ogroža varno oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Predlog je bil tik pred zdajci umaknjen, ostal pa je drugi predlog, o možnosti gradnje na priobalnih in vodnih območjih – in tudi zanj strokovnjaki, društva in združenja zahtevajo, da ga vlada v celoti umakne.
V Sloveniji uporabljamo tri cepiva proti covidu 19. Več kot 177 000 ljudi se je cepilo s prvim odmerkom enega od cepiv, od tega 91 000 še z drugim odmerkom. Čeprav strokovnjaki po vsem svetu poudarjajo, da gre v primeru cepiv za izjemen uspeh znanosti, da so cepiva varna in da se le tako lahko uspešno borimo proti pandemiji, imajo nekateri ljudje še vedno pomisleke, tudi odpor do cepljenja. V našem uredništvu smo dobili veliko vprašanj gledalcev, na najpogostejša bodo v tokratnem Sobotnem Dnevnikovem izboru odgovarjali: biologinja, znanstvenica na Univerzi v Ljubljani in članica aplikacije Sledilnik dr. Zarja Muršič, raziskovalec in predavatelj na Fakulteti za farmacijo dr. Tomaž Bratkovič in priznani znanstvenik na Kemijskem inštitutu in komunikator znanosti leta 2020 dr. Roman Jerala.
Epidemične razmere in z njimi povezano šolanje na daljavo so pustili posledice. Kakšne, niti ne vemo dobro. Pomembne informacije, vsaj kar zadeva znanje, bosta dala matura in nacionalno preverjanje znanja. Matura bo prilagojena, tako pisni kot ustni izpiti bodo drugačni, z manj vsebinami, ki morda niso dovolj utrjene. Šestošolci in devetošolci pa bodo maja kljub nasprotovanju številnih ravnateljev zagrizli v nacionalno preverjanje znanja, ki so ga lani zaradi epidemije odpovedali. Še več: čez deset dni ga bodo poskusno prvič izvedli elektronsko.
Epidemija je spremenila naše vsakdanje navade. Gostilne in lokali so zaprti, ponujajo pa hrano za s seboj, v embalaži za enkratno uporabo. Močno se je povečala prodaja pijač "to go", predvsem kave in pločevink. In vse te naše spremenjene navade je žal opaziti v naravi, povsod po Sloveniji. Močno se je povečalo smetenje, odmetavanje odpadkov skozi okna avtomobilov. Več je tudi embalaže, ki jo med izleti v naravo puščajo za seboj izletniki.
Epidemija covida 19 je lani odpihnila tekmovanje za Pesem Evrovizije na Nizozemskem. To se je zgodilo prvič v 65-letni zgodovini tega priljubljenega glasbenega spektakla. Letos organizatorji zatrjujejo, da imajo pripravljenih več scenarijev in da bo maja v Rotterdamu pesem zagotovo spet odmevala. Kako organizirati tako velik mednarodni dogodek in ob tem spoštovati vse ukrepe za zajezitev epidemije? Gotovo je le, da bo letošnja Evrovizija drugačna, kot smo je bili vajeni. Kaj zmaga na tem odmevnem tekmovanju prinese pevcu in kaj državi gostiteljici? Koliko denarja se obrača v tej dejavnosti in kaj dela Pesem Evrovizije tako posebno, da si prireditev vsako leto ogleda okoli 200 milijonov ljudi?
Mineva mesec dni od kar je po naročilu ljubljanskega župana Zorana Jankoviča varnostna služba Valina 19. januarja v zgodnjih jutranjih urah vdrla v prostore Roga in izselila tamkajšnje stanovalce. Skoraj istočasno so v prostor vstopili tudi gradbeni delavci, pripeljali gradbene stroje in začelo se je rušenje. V manj kot pol ure so se pred Rogom začeli zbirati uporabniki Roga, pretreseni zaradi nenapovedane akcije, pred Rog so prišle specialne enote policije, sledilo je nasilje. Izselitev je bila nezakonita , trdijo Rogovci, ki vlagajo kazenske ovadbe, župan pa obljubja novi center Rog kjer se bodo srečevali umetniki. Je skorajda utopična ideja Roga, prostora svobode, kjer se srečujejo umetniki, socialno ogroženi, brezdomci in migranti kot tudi študentje mrtva?
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je ob nastopu mandata napovedal uvedbo e-vinjete v Sloveniji. DARS je razpis septembra 2020 objavil, ga vmes nekajkrat pomembno spremenil in nazadnje izbral podjetje Sky toll iz Slovaške z domnevno spornimi referencami.
Igralko Mio Skrbinac, ki je na naši televiziji razkrila, da jo je med študijem spolno nadlegoval profesor na akademiji, podpirajo številni igralski kolegi in drugi ustvarjalci, z vseh koncev se vrstijo obsodbe takih dejanj. Je igralka sprožila val izpovedi o spolnem nadlegovanju, podoben gibanju #metoo v Ameriki oziroma #nisisama na Balkanu? Kako doseči nujne sistemske spremembe za preprečevanje spolnega nadlegovanja in vzpostaviti ničelno toleranco do takih dejanj v družbi? V Sobotnem Dnevnikovem izboru.
Pandemija covida 19 je pokazala, da je evropska solidarnost le prazna beseda, ko zavlada nacionalna sebičnost; da je Evropska komisija brez moči, če države članice ukrepajo vsaka po svoje. In vendar je Bruselj dežurni krivec, ko posamezne vlade ne najdejo rešitve za razmere v svoji državi. Pa je res glavni krivec? Kaj je in česa ni v boju s pandemijo in njenimi posledicami naredil Bruselj? V Sobotnem Dnevnikovem izboru.
Silvestrski sedmi protikoronski sveženj pomoči je prinesel spremembe pri upokojevanju. Delodajalec bo lahko delavca, ki bo izpolnjeval pogoje za starostno upokojitev, upokojil. Ta sprememba je dvignila nemalo prahu med sindikati, ki vladi očitajo, da je zlorabila interventno zakonodajo in prvič v zgodovini samostojne države spremenila sistemski zakon brez dogovora s socialnimi partnerji ter s tem omogočila »prisilna upokojevanja«. Fiskalni svet celo meni, da bo ogrožena vzdržnost pokojninske blagajne. Delodajalci pa spremembo podpirajo.
Neveljaven email naslov
