Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V letih pred vojno so učenci mariborske osnovne šole pri verouku po vsaki molitvi morali izreči: »Odrešenik sveta, reši Rusijo!«, v medvojni nemški šoli pa so se učili tudi – angleščino! Da bi se lahko, kot je pojasnila avstrijska učiteljica, lahko po Roemmlovem zavzetju severne Afrike sporazumevali z angleško govorečim prebivalstvom. Tokratna pripovedovalka svojih spominov je bila rojena v Mariboru leta 1929. Njena pripoved se osredotoča na ulico ob robu starega mesta, kjer so se na svojstven način odvijale vse stiske in strahote, pa tudi majhne radosti tistega težkega predvojnega, vojnega in povojnega časa. Aprila 1941 se je v ulici ustavila oborožena nemška vojska. Prvemu valu izseljevanja Slovencev se je Skuškova družina na srečo izognila, čeprav je bila uvrščena na spisek, ki so ga mariborski kulturbundovci pripravili že leta pred vojno. Družine mnogih sosedov pa so nacisti izselili in v hiše so se vselili nemški visoki uradniki ter oficirji, pa tudi Skuškovi družini so odvzeli nekaj sob in se nastanili v njih. Otroci z ulice, slovenski, nemški in kulturbundovski so se med seboj seveda spoznavali in igrali ter vsak po svoje doživljali in spoznavali tisti čas. Vdova z otrokoma, od katerih je bil eden invaliden, je v stiski iz strahu pred nacističnim pobijanjem prizadetih otrok zaplinila vso družino – otroka sta umrla, mama je preživela. Med vojno so na travniku za Skuškovo hišo pasli konje francoski ujetniki in v času hude lakote so skrivaj zamenjavali z njimi knjige za čokolade in kakav, ki so ga ujetniki dobivali v paketih od doma. Očetova tovarna konfekcije perila je med vojno delovala naprej, veliko obleke je prek ilegalnih zvez šlo na Pohorje med partizane, v kleti pa je bila ilegalna tiskarna, ki so jo Nemci po izdaji odkrili zelo pozno in se, besni, ker so jo imeli v samem središču mesta, kruto maščevali. Živeti v Mariboru v zadnjem letu vojne je pomenilo doživeti tudi vse danes komajda predstavljive strahote nenehnega anglo-ameriškega bombardiranja me ...
Tokrat bomo prisluhnili uglednemu advokatu Rudiju Šelihu, dolgoletnemu predsedniku in danes častnemu članu Odvetniške zbornice Slovenije ter častnemu podpredsedniku Mednarodne odvetniške zbornice. Leta 1929 je bil rojen v veliki družini z enajstimi otroki v Konjicah in prvi del njegove pripovedi je zanimiv oris življenja in navad trdne kmečke družine v času med obema vojnama, hkrati pa življenjskega utripa Konjic, kjer je bil njegov oče veliko let tudi župan. Nemška okupacija med drugo svetovno vojno je posegla v družino z nacističnimi zapori, zasliševanji in mučenji, koncentracijskimi taborišči. Rudi je postal mlad partizan, vsem pa je uspelo vojno preživeti. Bratu Ivanu je tik pred koncem vojne uspelo iz Auschwitza prebegniti k Rusom, ostal je v njihovi armadi in se vrnil domov šele leta 1947 - tik pred izbruhom informbiroja, ko je povojni čas znova močno zarezal v družino. Leta 1951 so štiri brate, očeta in vrsto sorodnikov za več mesecev zaprli in jih zasliševali, starejši brat Ivan je bil po preživetih taboriščih za več let poslan na Goli otok, mlajšega brata Rudija Šeliha, takrat že študenta prava, pa so po letu dni samice in zasliševanj v Centalnih zaporih v Ljubljani in po letu dni v celjskem zaporu Stari pisker, kjer je na tamkajšnjem Okrožnem sodišču doživel tudi (kasneje na istem sodišču razveljavljeno) obsodbo, za štiri leta poslali v povojno taborišče Bileća. Pozneje se je Rudi Šelih, takrat že kot mednarodno priznan odvetnik, doma in po svetu srečal s sodniki in tožilci iz povojnih procesov, tudi svojega, pa tudi z odvetniki in sodniki, ki jih je po vojni doživel v Bileći - kot svoje mučitelje.
Legendarnega mariborskega profesorja ekonomije, danes 82-letnega AVGUSTA MAJERIČA, bolj poznamo po njegovem političnem delovanju, saj je bil v začetku sedemdesetih let preteklega stoletja ena osrednjih osebnosti samostojne »Akcije 25 poslancev«, prve slovenske pomladi s poskusom demokratizacije in liberalizacije takratne kadrovske in volilne politike. Ta je ogrozila popoln kadrovski monopol partijskega vrha, čemur so seveda sledili ostri ukrepi. Tokrat se bo v oddaji »Spomini« vrnil v svoje otroštvo in mladost pred in med drugo svetovno vojno in takoj po njej. Bil je sin proletarskih staršev. Oče Avgust je bil predvojni komunist in vodja kovaške delavnice v Hutterjevi tekstilni tovarni, mama je bila kot tkalka prav tako zaposlena v tej tovarni. S tovarnarjem Hutterjem sta se medsebojno spoštovala in upoštevala, kar se je še posebej pokazalo ob veliki predvojni stavki tekstilnih delavcev. Očeta so kot pomembnega medvojnega ilegalca nacisti (po izdaji njegovega hudo mučenega odporniškega sodelavca) prijeli in ustrelili kot talca, mama, ki je ostala sama s tremi sinovi, je tik po vojni umrla za jetiko, tako, da so otroci odraščali v domovih za sirote. Sin Avgust je vojno preživel v Mariboru, doživel okupacijo Hitlerjev obisk, zavezniška bombardiranja mesta in vse druge strahote tistega časa, ob koncu vojne, ko je bil star enajst let in ko so vsi v mestu čakali partizanske osvoboditelje, pa je doživel tudi prihod bolgarskih enot, ki so se, prepričane, da so prišle v nemško mesto, vedle kot - osvajalci.
V drugi oddaji novega tedenskega niza Spomini bosta svoji življenski zgodbi in zgodbi svojih družin v viharnem času prve polovice 20.stoletja, predvsem pa pred in med drugo svetovno vojno ter takoj po njej pripovedovala po rodu Mariborčana, akademikinja prof.dr. Alenka Šelih, rojena Rosina, upokojena zaslužna profesorica kazenskega prava in kriminologije Pravne fakultete ter njen brat prof.dr. Andrej Rosina, upokojeni redni profesor metalurgije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Poslušali bomo zgodbe o ljudeh, ki so se zapisali v čas in zgodbe ljudi, ki se je tisti čas močno zapisal vanje. Njun stari oče, dr. Fran Rosina, odvetnik, viden politik in narodni buditelj, je bil v prelomnih časih leta 1918 v Mariboru desna roka generala Rudolfa Maistra, ki je kot ravnatelj mariborske Hranilnice s svojo drzno in hitro odločitvijo omogočil uspešno izvedbo Maistrove akcije, s katero je Maribor in Štajersko ohranil slovenska. Njunega očeta Igorja Rosino, prav tako odvetnika ter pravnega in političnega publicista, pa so med vojno na zahtevo Nemcev najprej zaprli Italijani, po kapitulaciji Italije pa je leta 1943 stopil v partizane. Družina je vojno preživela v Metliki, kjer sta Alenka in Andrej odraščala in obiskovala partizansko šolo na osvobojenem ozemlju. Od poletja 1944 je bil Igor Rosina pravni referent pri SNOS, pozneje v narodni vladi LRS, proti koncu vojne pa je prevzel vodenje štajerskega odseka Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. Zaradi elaborata, v katerem je že pred koncem vojne pravno in etično močno obsodil povojne množične izvensodne poboje, če bi do njih kasneje prišlo, ter zaradi dostojanstvenega in pravno etičnega branjenja povojnih obsojencev, je za več kot desetletje izgubil pravico do advokature z obrazložitvijo, da »ne razume vloge odvetništva v novih družbenih razmerah«.
V prvi oddaji novega tedenskega niza Spomini bosta svoji življenjski zgodbi in zgodbi svojih družin v viharnem času prve polovice 20. stoletja pripovedovala Mariborčana, profesorica Majda Šlajmer-Japelj in njen soprog prim. dr. Igor Japelj. Poslušali bomo zgodbe o ljudeh, ki so se zapisali v čas, in zgodbe ljudi, v katere se je tisti čas močno zapisal. Stari oče gospe Majde Šlajmer, dr. Edo Šlajmer, je bil eden pionirjev sodobne slovenske medicine, njen oče Vladimir Šlajmer pa pomemben mariborski gradbenik, katerega stavbe so še danes temeljni gradniki mariborske arhitekturne podobe. Zavedno slovensko družino je nemški okupator med vojno izgnal in izselil v Srbijo. Zdravnik dr. Igor Japelj pa je sin slovitega mariborskega gledališkega fotografa Mirka Japlja. Družina je vojno preživela v Mariboru, v očetovem fotografskem ateljeju je bila partizanska javka in v njem so sredi vojne razmnoževali tudi Titove slike.
Neveljaven email naslov
