Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človek je od nekdaj globoko povezan s hrano. Z njo dobimo potrebne snovi za življenje, prek hrane pa tudi izražamo odnos do sveta, pripadnost skupnosti, spomin, vero in celo smisel življenja. Hrana in vse, kar je povezano z njo – prehranjevanje, zdravje, diete, obredi, nasveti, prepovedi – je ena največkrat omenjenih, opisanih in raziskovanih tem na svetu, tako v poljudnih kot tudi v antropoloških, etničnih, religioznih in medijskih virih. Kaj pove sodobni odnos do hrane o človekovem duhovnem iskanju? Katere izzive ponujajo verske tradicije in zakaj je hrana veliko več kot le kalorije?
Ali je vprašanje: "Kakšno Cerkev hočem?" res izraz skrbi za prihodnost skupnosti ali nakazuje nevarnost, da posameznik lastne želje postavlja nad temeljne vrednote evangelija? Tak pristop lahko spodbuja dialog in pomaga bolje razumeti potrebe vernikov in mesto skupnosti v sodobni družbi, hkrati pa vabi k razmisleku, kako lahko Cerkev postane prostor širšega povezovanja občestva, ki živi iz vere in tradicije ter ima skupno odgovornost.
Mineva pet let od pojava pandemije covida 19, ki še vedno odmeva – tudi v dojemanju vere, duhovnosti, vloge verskih skupnosti in ne nazadnje religije na splošno. Omejitve javnega življenja, liturgija na digitalnih platformah, porast bivanjskih vprašanj in odkrivanje vloge občestva so preizkušnje, ki so pretresale vsakdan. Kaj smo se v tistem času naučili in katere izzive nam je razkrila kriza? So se verujoči in širša družba spremenili ali le prilagodili? Je čas za refleksijo ali preprosto za korak naprej?
Obdobje svetega leta je v katoliški cerkvi posebna priložnost za duhovno obnovo, pokoro in prejem milosti. Kako lahko ta čas prinese konkretne spremembe v življenje vernika in skupnosti? Kako se izogniti skušnjavi, da bi ostali samo pri lepih besedah in zunanjih znamenjih svetega leta in zakaj si papež Frančišek želi, da postanemo romarji upanja?
Po prepričanju kristjanov je Jezusovo rojstvo vrhunec časa in zgodovine, pomeni konec Stare in začetek Nove zaveze. Jezusovo rojstvo je vzpostavilo povsem nov odnos med Bogom in ljudmi in posledično med vsemi nami. Jezus ni literarni junak ali mit. Poročilo o njegovem rojstvu se ne začne, kot se začenjajo pravljice: »Nekoč, pred davnimi časi,« ampak nam je evangelist Luka zapustil zgodovinska dejstva o času in kraju njegovega rojstva. Krščanstvo se je in se še vedno širi po svetu predvsem kot novica o rojstvu, delovanju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa. V pogovoru sodelujejo igralka Milada Kalezić, alpinist Andrej Štremfelj, ljubiteljska etnologinja Alenka Veber in stalni diakon Matic Vidic.
30. obletnica ustanovitve Mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji označuje pomemben mejnik v povezovanju in prepoznavnosti muslimanske skupnosti v slovenski družbi. Skupaj bomo pogledali, kakšni so sadovi zadnjih treh desetletij vztrajnega dela, molitve in marsikaterega preseženega predsodka, kakšna je prihodnost skupnosti in kako ob spoštovanju verske identitete ostati odprt in prožen za svet, ki se hitro spreminja ter prepleta različne vrednote in pričakovanja.
Predor, ki ga je na svojem 45. apostolskem potovanju po Jugozahodni Aziji in Oceaniji v Džakarti obiskal papež Frančišek, povezuje mošejo s katoliško katedralo in je simbol prijateljstva, dialoga in srečanja. Na svojem najdaljšem potovanju se je papež srečal s predstavniki različnih verstev ter obiskal živahne katoliške skupnosti na Papui Novi Gvineji in v Vzhodnem Timorju. V Singapurju je pozval k prizadevanjem za uravnotežen in trajnostni razvoj. Več o ključnih poudarkih obiska pa v tokratni oddaji.
Zdi se, da sodobni človek vse pogosteje išče smisel in etične smernice zunaj tradicionalnih verskih okvirov, kar lahko močno vpliva na posameznika in družbo. Medtem ko nekateri najdejo svobodo v individualnem raziskovanju, drugi lahko občutijo osamljenost in pomanjkanje moralnih usmeritev. Je duhovnost brez religije le prehodna stopnja ali v tem lahko vidimo trajno spremembo in napredek sodobnih družb?
Marija, Jezusova mati, ima izjemno pomembno mesto v Katoliški cerkvi zaradi svoje bližine Bogu in močne vloge priprošnjice. Marijina materinska ljubezen in predanost Božji volji vedno znova navdihujeta, obstajajo pa tudi pomisleki, da čezmerni poudarek Marijine osebnosti lahko zasenči bistvo vere in celo vodi v malikovanje. Pa vendarle nas v dobi, v kateri prevladujeta individualizem in materializem, Marijina življenjska zgodba opominja na moč vere, poguma in brezpogojne ljubezni, ki jih potrebuje tudi, ali pa še zlasti današnji svet.
Vprašanje, kako lahko religije in verske skupnosti prispevajo k reševanju okoljskih izzivov, je izjemno pomembno zaradi njihovega moralnega vpliva in široke družbene mreže. S svojo avtoriteto lahko verske skupnosti spodbujajo razumevanje varovanja okolja kot moralno dolžnost, zelene teologije pa vernike navdihujejo k trajnostnemu ravnanju. Razumeti je treba tudi to, da se lahko verniki znotraj posameznih skupnosti srečujejo s pomisleki glede svojih prioritet in razdeljevanja virov ali pa se na primer ne strinjajo z okoljskimi pobudami, ki jih razumejo kot zgolj politične. Kako torej najti skupno pot?
Leta 2022 so bili v Katoliški cerkvi v Sloveniji 704 škofijski duhovniki, kar je 17 manj kot leta 2021. Njihova povprečna starost je bila dobrih 63 let. Staranje duhovnikov in dejstvo, da je na novih duhovnih poklicev zgolj za vzorec, marsikaterega vernika navdaja z občutki zaskrbljenosti in negotovosti. Kljub nespodbudnim okoliščinam pa se zdi, da se Cerkev na Slovenskem na stanje, ko bo marsikatera župnija žal ostala brez duhovnika, pripravlja slabo, predvsem pa nesistematično. O tem, kakšna prihodnost nas čaka in kako se nanjo pripraviti, pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
Kako žalovati na »pravilen način« in zakaj je to pomembno? Žalovanje je univerzalni proces in ne izbira letnih časov, prav pomlad pa lahko celo poudari kontrast med porajanjem novega življenja v naravi in izgubo, ki jo doživlja posameznik. Žalovanja ne občutimo le ob smrti ljubljene osebe, temveč tudi, ko se konča neko življenjsko obdobje, ko pogine hišni ljubljenček in celo ob izgubi predmeta. Spomnite se, kako ste se počutili, ko se vam je uničil mobilni telefon. Nam lahko vera in raziskovanje duhovnosti pomagata na poti žalovanja ali sta morda ovira? Obstajajo ''pravi načini'' žalovanja? Taka vprašanja bomo našim gostom zastavljali v oddaji Sveto in svet.
Neveljaven email naslov
