Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj je to milost? Na na videz zelo preprosto vprašanje lahko pogledamo z različnih vidikov. Religije opredeljujejo božjo milost predvsem kot »nezasluženo naklonjenost Boga do posameznika ali skupine ljudi«. Je torej milost le razmerje med Bogom ali višjo silo na eni in človekom na drugi strani ali pa lahko ureja tudi odnose med nami? Kako pa je z milostjo v praksi? Jo znamo opaziti in živeti? Tokrat se bomo v oddaji Sveto in svet pogovarjali o milosti.
Gosta tokratne oddaje Sveto in svet bosta nadškofa metropolita, ljubljanski, Stanislav Zore, in mariborski, Alojzij Cvikl. Spregovorila bosta o razmerah v Katoliški cerkvi na Slovenskem, o dejavni ljubezni, ki se odziva na stisko ljudi v Ukrajini, o prehojeni sinodalni poti, o pomenu nove konstitucije Praedicate Evangelium in o pričakovanju ter upanju, ki ga kristjanom in vsem ljudem dobre volje prinaša velika noč.
Čeprav kot družba slutimo, da je mir pomemben, se razsežnosti te vrednote zavemo šele, ko naša življenja zajame stres, nestrpnost, razburjenje in celo vojna. O čem torej govorimo, ko govorimo o miru?
Lanskega oktobra je papež Frančišek začel sinodalni proces z naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Cerkev vabi k premisleku, kako naj na različnih ravneh uresničuje »skupno hojo«, da bo v sodobnem času uspešno oznanjala evangelij in izvrševala zaupano ji poslanstvo. Več o tem kaj je sinoda, kakšni so njeni cilji in pot, po kateri bo Cerkev prišla do njih ter zakaj je ravno sinodalnost pot, ki jo Bog pričakuje od Cerkve tretjega tisočletja pa v tokratni oddaji.
Obdobje koronavirusne bolezni 19 še ni minilo. Bolezen je še vedno med nami in tako ali drugače zaznamuje naša življenja. Zdaj smo verjetno že vsi precej naveličani posebnih razmer, hkrati pa smo tudi vsi povabljeni, naj izboljšujemo življenje in pomagamo, kjer lahko. Kolikor zmoremo. Kar znamo. In tako postanemo del rešitve, ne del težav.
Katere religijske vsebine obstajajo v slovenskem javnem šolstvu? Jih je preveč? Jih je premalo? Številne evropske institucije poudarjajo vlogo nekonfesionalnega pouka religij pri ustvarjanju in vzdrževanju strpnosti med različnimi segmenti evropske družbe in njegov ključni pomen za razvoj religijske pismenosti. To bodo nekatera od izhodišč decembrske oddaje Sveto in svet. V studiju bomo gostili soavtorja najnovejše študije Religija in šola, profesorja Aleša Črniča, predstavnika Zavoda za šolstvo Republike Slovenije Vojka Kunaverja, patra Silva Šinkovca, urednika revije Vzgoja, ki jo izdaja Društvo katoliških pedagogov Slovenije in Failo Pašić, zagovornico deprivilegiranih in direktorico dobrodelnega društva UP Jesenice. Oddajo bo vodila Ksenija Horvat.
Mnogi pravijo, da v Boga sicer ne verujejo, verjamejo pa, da je »nekaj onstran« nas in da najbrž obstaja »višja sila«. Vernost se torej začenja, ko verujemo, da Bog sploh obstaja. Kakšen pa je ''naš'' Bog? Katere lastnosti mu zavedno ali nezavedno pripisujemo? Sta Bog in vera v sodobni družbi sploh še temi, o katerih se je smiselno javno pogovarjati in kaj se zgodi, kadar naše dojemanje o Bogu ni usklajeno z oznanilom o njem? Odgovore na ta vprašanja bomo tokrat iskali v oddaji Sveto in svet.
Mnogi Cerkvi očitajo, da se preveč ukvarja z igrami moči, kar povzroča sušo na področju dejavne ljubezni do bližnjega. Pogovor z novima škofoma Maksimiljanom Matjažem in Andrejem Sajetom na začetku triletnega sinodalnega obdobja.
Tema septembrske oddaje Sveto in svet so sveti prostori. To so pomembna mesta za posameznika in družbo, saj sooblikujejo našo identiteto. Omogočajo odnos s presežnim, zato jih označujemo s posebnimi simboli – oltarjem, kipi, mandalami, stebri. Sveti prostori so zaradi elementov, ki jih sestavljajo, posebno privlačni. Ljudje občutimo, da se v njih okrepimo, si obnovimo moči. Kažejo nam, kakšen naj bi bil svet, v katerem živimo in ga oblikujemo.
Tokratna oddaja Sveto in svet bo ob 30-letnici samostojnosti govorila o vlogi katoličanov in Katoliške cerkve v času slovenske pomladi. Na vprašanja, kakšen je bil njihov prispevek k osamosvajanju in demokratizaciji ter kakšna je njihova vloga v sodobni slovenski družb,i so odgovarjali Lojze Peterle, dr. Janez Gril, dr. Helena Jaklitsch in Bogomir Štefanič.
Dr. Andrej Gosar (1887–1970), po akademski izobrazbi pravnik, je deloval na številnih področjih, od politike, pedagogike, ekonomije do sociologije. Poznavalci ga štejejo med nosilce krščanskega socialnega gibanja med obema vojnama, lahko pa ga razumemo tudi kot utemeljitelja socialne države na Slovenskem. Zaradi sredinske krščanskodemokratske usmerjenosti je bil politično osamljen, brez resnične podpore s katerekoli strani. Njegove zamisli, zapisane v številnih spisih in knjigah, do danes niso pozabljene, nasprotno, pri iskanju boljše družbene ureditve so nam lahko celo navdih. O dr. Gosarju, njegovi misli in njenem morebitnem prelitju v prakso se bomo tokrat pogovarjali v oddaji Sveto in svet.
Kmalu po izvolitvi kardinala Bergoglia za papeža se je pojavil izraz ‘Frančiškov učinek’, za delovanje, ki je začelo prežemati Katoliško cerkev. Zdi se, da je prav preprostost papeža Frančiška tisto, kar očara ljudi, zato so mu vedno bolj naklonjeni tako katoličani kot tudi drugače verujoči in celo neverujoči. Papežu Frančišku se namreč ni težko rokovati s komerkoli, poklepetati po telefonu z radovednim najstnikom, mimogrede romarki s tal pobrati izgubljena očala in pustiti otroku, da se igra na njegovem stolu. Hkrati voditelje držav odločno opozarja, da so predvsem v službi svojih državljanov, duhovnike, škofe in kardinale pa poziva k večji odgovornosti in predvsem k boljšemu zgledu vernikom. Kakšen je pontifikat papeža Frančiška in kako odmeva v našem prostoru, o tem se bomo pogovarjali tokrat v oddaji Sveto in svet.
Neveljaven email naslov
