Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
30. obletnica ustanovitve Mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji označuje pomemben mejnik v povezovanju in prepoznavnosti muslimanske skupnosti v slovenski družbi. Skupaj bomo pogledali, kakšni so sadovi zadnjih treh desetletij vztrajnega dela, molitve in marsikaterega preseženega predsodka, kakšna je prihodnost skupnosti in kako ob spoštovanju verske identitete ostati odprt in prožen za svet, ki se hitro spreminja ter prepleta različne vrednote in pričakovanja.
Predor, ki ga je na svojem 45. apostolskem potovanju po Jugozahodni Aziji in Oceaniji v Džakarti obiskal papež Frančišek, povezuje mošejo s katoliško katedralo in je simbol prijateljstva, dialoga in srečanja. Na svojem najdaljšem potovanju se je papež srečal s predstavniki različnih verstev ter obiskal živahne katoliške skupnosti na Papui Novi Gvineji in v Vzhodnem Timorju. V Singapurju je pozval k prizadevanjem za uravnotežen in trajnostni razvoj. Več o ključnih poudarkih obiska pa v tokratni oddaji.
Zdi se, da sodobni človek vse pogosteje išče smisel in etične smernice zunaj tradicionalnih verskih okvirov, kar lahko močno vpliva na posameznika in družbo. Medtem ko nekateri najdejo svobodo v individualnem raziskovanju, drugi lahko občutijo osamljenost in pomanjkanje moralnih usmeritev. Je duhovnost brez religije le prehodna stopnja ali v tem lahko vidimo trajno spremembo in napredek sodobnih družb?
Marija, Jezusova mati, ima izjemno pomembno mesto v Katoliški cerkvi zaradi svoje bližine Bogu in močne vloge priprošnjice. Marijina materinska ljubezen in predanost Božji volji vedno znova navdihujeta, obstajajo pa tudi pomisleki, da čezmerni poudarek Marijine osebnosti lahko zasenči bistvo vere in celo vodi v malikovanje. Pa vendarle nas v dobi, v kateri prevladujeta individualizem in materializem, Marijina življenjska zgodba opominja na moč vere, poguma in brezpogojne ljubezni, ki jih potrebuje tudi, ali pa še zlasti današnji svet.
Vprašanje, kako lahko religije in verske skupnosti prispevajo k reševanju okoljskih izzivov, je izjemno pomembno zaradi njihovega moralnega vpliva in široke družbene mreže. S svojo avtoriteto lahko verske skupnosti spodbujajo razumevanje varovanja okolja kot moralno dolžnost, zelene teologije pa vernike navdihujejo k trajnostnemu ravnanju. Razumeti je treba tudi to, da se lahko verniki znotraj posameznih skupnosti srečujejo s pomisleki glede svojih prioritet in razdeljevanja virov ali pa se na primer ne strinjajo z okoljskimi pobudami, ki jih razumejo kot zgolj politične. Kako torej najti skupno pot?
Leta 2022 so bili v Katoliški cerkvi v Sloveniji 704 škofijski duhovniki, kar je 17 manj kot leta 2021. Njihova povprečna starost je bila dobrih 63 let. Staranje duhovnikov in dejstvo, da je na novih duhovnih poklicev zgolj za vzorec, marsikaterega vernika navdaja z občutki zaskrbljenosti in negotovosti. Kljub nespodbudnim okoliščinam pa se zdi, da se Cerkev na Slovenskem na stanje, ko bo marsikatera župnija žal ostala brez duhovnika, pripravlja slabo, predvsem pa nesistematično. O tem, kakšna prihodnost nas čaka in kako se nanjo pripraviti, pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
Kako žalovati na »pravilen način« in zakaj je to pomembno? Žalovanje je univerzalni proces in ne izbira letnih časov, prav pomlad pa lahko celo poudari kontrast med porajanjem novega življenja v naravi in izgubo, ki jo doživlja posameznik. Žalovanja ne občutimo le ob smrti ljubljene osebe, temveč tudi, ko se konča neko življenjsko obdobje, ko pogine hišni ljubljenček in celo ob izgubi predmeta. Spomnite se, kako ste se počutili, ko se vam je uničil mobilni telefon. Nam lahko vera in raziskovanje duhovnosti pomagata na poti žalovanja ali sta morda ovira? Obstajajo ''pravi načini'' žalovanja? Taka vprašanja bomo našim gostom zastavljali v oddaji Sveto in svet.
V pretiranem hlastanju za srečo in brezmejnim veseljem sodobni človek vse bolj odriva misel na bolečino in trpljenje. Trpljenja se boji, saj je to zanj eno od najneprijetnejših življenjskih občutij. Krščanstvu lastna je misel, da je trpljenje Božjega sina osmislilo trpljenje slehernega človeka in mu omogočilo novo neminljivo upanje. Več o (ne)smislu trpljenja pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
Digitalne tehnologije z lažjim dostopom do duhovnih vsebin, učenj in meditacij lahko odpirajo vrata globljemu duhovnemu raziskovanju ter spodbujajo povezovanje duhovnih skupnosti po svetu. Praksa pa je pokazala, da lahko čezmerna uporaba digitalnih naprav in virtualnih platform vodi v odtujenost, površnost in celo zasvojenost s tehnologijo. Vse to seveda slabi duševno in duhovno zdravje posameznika vse pogostejša vsebinsko prazna sporočila in nekritično sprejemanje vsebin pa izkrivljajo resnico in razvrednotijo globino duhovnih praks. Ali lahko torej umetna inteligenca ali virtualna resničnost (po)nudita iskreno duhovno izkušnjo in ali smo ljudje sploh zmožni uporabljati sodobno tehnologijo na zdrav način?
V Ljubljani so ob koncu preteklega leta pripravili Evropsko srečanje mladih. Gre za veliko molitveno srečanje, na katerem se je zbralo več kot 5000 udeležencev iz različnih evropskih držav. Mladi in obiskovalci iz Slovenije, skupaj naj bi jih bilo 8000, so ob večernih molitvah za mir dodobra napolnili športno dvorano Stožice. Kljub tako številčni udeležbi, pa se zdi, da dogodek ni sprožil niti približno tako velikega medijskega zanimanja, kot ga je bila deležna javna molitev rožnega venca, ob kateri se je 16. oktobra, in potem še dvakrat, na Kongresnem trgu v Ljubljani, zbralo vsega dobrih 200 udeležencev. V čem je razlika med dogodkoma in predvsem med javnim odzivom, kaj je molitev in ali sodi na javno mesto, kakšno je njeno sporočilo za svet in Cerkev, ali je njeno sporočilo tudi politično, pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
V času našega bivanja se srečujemo z mnogimi prelomnicami, ki odražajo zapletenost naših življenj in sovpadejo z bolj ali manj ukoreninjenimi šegami, navadami in obredi ter duhovnimi prepričanji. Ta kompleksna vez med običaji in duhovnostjo odpira vprašanja o vplivu življenjskih prelomnic na nas, s tem pa na našo družbo, zato vedno znova premišljujemo o razmerju med tradicijo in sodobnostjo. Kaj to pomeni za nas danes, pa v oddaji Sveto in svet.
Zaradi vedno boljše informiranosti se zdi, da z vsako novo krizo hitreje pozabimo prejšnjo. Koronavirusno bolezen je na naslovnicah čez noč zamenjala vojna v Ukrajini, pozornost ji je v zadnjem mesecu ukradel spopad na Bližnjem Vzhodu. Roko pozornosti so si podajale naravne nesreče: potres v Maroku, poplave v Libiji. V živo so nas prizadele ujme v Sloveniji. Julijskemu vetru in toči so sledile avgustovske poplave, ko smo začutili, kako krhka in minljiva ter pogosto navidezna je naša varnost. Nemir v naša srca prinašajo številke o ilegalnih migrantih, o vedno večji draginji in ohlajanju gospodarstva. O tem, kako na vse to odgovarjajo v Karitas se bomo, natanko teden dni pred 33. dobrodelnim koncertom Klic dobrote, pogovarjali v tokratni oddaji Sveto in svet.
Neveljaven email naslov
