Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filokalija je naslov najslavnejše zbirke vzhodnokrščanskih mističnih in asketskih spisov, večinoma nastalih v grščini med 4. in 15. stoletjem kot pomoč in vodilo menihom za kontemplativno življenje. Spise sta konec 18. stoletja uredila in objavila Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras, škof Korinta, in čeprav so bila posamezna dela v samostanski kulturi Grške pravoslavne cerkve že poznana, je prav ta zbirka omogočila njihovo branje širšemu krogu ljudi ter poznejše prevajanje. Kaj lahko ta razmišljanja povedo sodobnemu človeku, smo jih sploh (še) sposobni razumeti in kaj filokalijske spise po vseh teh stoletjih še vedno dela sodobne? O tem se bomo tokrat pogovarjali v oddaji Sveto in svet.
Izbruh koronavirusne bolezni 19 se je dotaknil vseh področij našega življenja. Na začetku smo še mislili, da gre le za ''obdobje'', po koncu katerega se bomo vrnili v utečene tirnice, zdaj že vemo, da ne bo tako. Izkazalo se je, da smo ljudje zelo povezani, če to hočemo ali ne, in da smo zelo ranljivi, če to priznamo ali ne. Zdravstvene razmere močno vplivajo na družinsko dinamiko in na delovanje družbe. Spremenili so se načini izobraževanja in dela, pa tudi pastoralno delo in obhajanje bogoslužja. Kaj se je izkazalo za dobro, kaj pogrešamo in ali je sploh (že) kaj prostora za duhovno osebnostno rast? O tem se bo, z zanimivimi gosti, pogovarjala Karmen Bončar v tokratni oddaji Sveto in svet.
Chiara Lubich je ena najbolj karizmatičnih osebnosti 20. stoletja. Po njej se je v svetu rodila duhovnost edinosti. Njeno središče je Bog, ki je Ljubezen, in želja po vesoljnem bratstvu. 7. decembra se je zaključilo leto posvečeno 100-letnici rojstva Chiare Lubich, ustanoviteljice Gibanja fokolarov. Chiara Lubich velja za eno najbolj karizmatičnih osebnosti 20. stoletja, saj je začetnica mogočnega duhovnega gibanja, ki mu danes pripadajo predstavniki skoraj vseh svetovnih ljudstev. V središču njene duhovnosti je edinost, ki temelji v Jezusovi želji »Da bi bili vsi eno«. Chiara si je prizadevala graditi vesoljno bratstvo tako med kristjani, kot tudi predstavniki drugih verstev in celo z ljudmi brez verskega prepričanja. Gibanje fokolarov je od 60-ih let prejšnjega stoletja prisotno tudi v Sloveniji.
Te dni bi nadškof Alojzij Šuštar praznoval 100. rojstni dan. Verjel je v pomembnost dobrih medosebnih odnosov in v prijateljstvo z Bogom. Bil je odprt za različne ljudi in pozoren na potrebe časa. Kaj bi rekel ob pogledu na današnji svet, ne moremo vedeti, gotovo pa bi nas, tako kot je menda velikokrat storil, povabil, naj »v življenju naredimo nekaj lepega in dobrega«. O ljubljanskem nadškofu metropolitu Alojziju Šuštarju (1920–2007) in njegovi duhovni zapuščini se bomo pogovarjali tudi v tokratni oddaji Sveto in svet, ki jo bo vodila Karmen Bončar.
Ob nedavni stoti obletnici koroškega plebiscita se bomo v oddaji Sveto in svet poglobili v vlogo katoliške duhovščine v časih plebiscita in v stoletju, ki mu je sledilo, saj je bila cerkev pogosto edini prostor slovenskega jezika. Osvetlili bomo nekatere ključne zgodovinske dogodke in pogledali kakšna je v sodobnosti vloga katoliške cerkve pri ohranjanju in spodbujanju dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem. Sogovorniki v oddaji bodo prvi slovenski škof Krške škofije Dr. JOŽE MARKETZ, MATEJA RIHTER, urednica tednika Nedelja, Mag. SIMON TRIESSNIG, zgodovinar in slavist ter zgodovinar DR. ANDREJ RAHTEN. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
V začetku leta smo upali, da nas bo SARS-CoV-2 obšel. Kaj moramo kot posamezniki in družba spremeniti, da bomo z njim lažje živeli? V začetku leta smo upali, da nas bo SARS-CoV-2 obšel, pred poletjem pa, da ga bo ustavila vročina. A na začetku šolskega leta, ob verskih dejavnostih in službenih obveznostih se zaradi njega počutimo negotovi. Tudi verniki so zaskrbljeni. Ogroženi niso samo zdravstveni sistem, gospodarstvo, finance, ampak tudi duhovno življenje in naša svoboda. Kaj moramo kot posamezniki in družba spremeniti, da bomo lažje živeli? Kako bodo verniki in verske ustanove odgovorili na spremenjene razmere? Sveto nastaja v svetu in pod vplivom aktualnih dogodkov. O tem pa v oddaji z dr. Bojano Beović, vodjo vladne svetovalne skupine za covid 19, moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem, psihiatrom in psihoterapevtom dr. Vladimirjem Miloševićem in dr. Žigom Turkom, informatikom, kolumnistom, blogerjem in tviterašem.
Ljubezen in spoštovanje v družini. Društvo Zaživi življenje je izdalo v slovenskem prevodu tretje delo priznanega ameriškega strokovnjaka dr. Emersona Eggerichsa z naslovom »Ljubezen in spoštovanje v družini«. O začaranem krogu nesoglasij in o poživljajočem krogu sodelovanja v družini se bomo pogovarjali z zakoncema Telzerow, ki vodita tečaje »Ljubezen in spoštovanje« in z dr. Katarino Kompan Erzar, ki skupaj s soprogom vodi »Študijsko – raziskovalni center za družino«.
Zaradi hitrega tempa življenja smo bili pogosto neuglašeni s seboj in okolico. Bo odslej drugače, bomo bolj prisluhnili sebi in bližnjim? Bomo po letih hitenja, množične potrošnje in storilnostne naravnanosti odslej drugačni? Radikalna ustavitev sveta zaradi epidemije covida-19 je našo pozornost nenadoma usmerila drugam, v lastno notranjost ter k premisleku o moralnih vrednotah, sebi in bližnjih. K vprašanju, kdo smo in kam gremo. V tokratni oddaji se bomo pogovarjali, kako se v spremenjenih razmerah odzivamo in kako sprejemamo druge, ter razmišljali, kako prisluhniti sebi in drugim. Kako biti pristnejši v odnosu do sebe in soljudi? Gostje v oddaji bodo: dr. Andreja Poljanec, psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, Ivana Gradišnik, ustanoviteljica in voditeljica Familylab-a Slovenija, mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl ter Robert Friškovec, zaporniški duhovnik.
Spletna pornografija uničuje posameznike, partnerske odnose in družbo, posebej izpostavljeni so ji otroci in mladi. Kako se rešiti iz tega? V času, ko nas tehnološki razvoj prehiteva in naša življenja vedno bolj krojijo elektronske naprave in zlasti internet, zbujajo skrb podatki o tem, kako postajamo lahka tarča zasvojenosti z nečim tako lepim, kot je spolnost. Ponudba spletne pornografije je iz leta v leto večja, njena lahka dostopnost pa usodno vpliva na dojemanje spolnosti in odnosov med moškimi in ženskami. Uničujočim posledicam pornografije so še posebej izpostavljeni otroci in mladi. Tokratna oddaja prinaša pogovor o tem, kaj je zasvojenost s spletno pornografijo, kako se vanjo ujamemo in kako se je lahko tudi rešimo. Gostje v oddaji bodo: Mag. Nataša Lotrič, zakonska in družinska terapevtka, p. Tomažem Mikušem, ki se z zasvojenimi s pornografijo srečuje kot duhovnik in Benjaminom Tomažičem, soustanovitelj Inštituta Integrum, ki se posveča predvsem preventivi in širjenju pozitivnega sporočila o telesnosti in spolnosti.
Ob stoletnici priljučitve Prekmurja slovenskemu nacionalnemu ozemlju, bomo tokratno oddajo Sveto in svet posvetili vlogi katoliških duhovnikov in evangeličanskih pastorjev, ki so gradili prekmursko identiteto in jezik. Naši gostje bodo: Dr. Klaudija Sedar, preučevalka kulturne zgodovine prekmurja, doktorirala je iz Kulturna podoba Jughovzhodnega Prekmurja 17. in 18. stoletju; Dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof in dober poznavalec prekmurske zgodovine, še posebej družbenih in cerkvenih razmer na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Njegova doktorska dizertacija nosi naslov: »Jožef Klekl st. kot publicist v prizadevanju za ohranitev katoliške vere v Slovenski krajini«; in Franci Just, literarni zgodovinar, publicist in avtor številnih knjig o zgodovini in sedanjosti prekmurske literature, med drugimi »Med verzuško in pesmijo: poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja«, Besede iz Porabja, besede za Porabje in Panonski književni portreti: Prekmurje in Porabje. gostje: dr. Klaudija Sedar dr. Peter Štumpf Franci Just
V oddaji Sveto in svet se bomo pogovarjali o sakralni glasbi – kaj sporoča, kako se je razvijala, kaj pravijo o njej cerkveni dokumenti,... Ljudje so od nekdaj slavili Boga z glasbo. O tem beremo tudi v Svetem pismu, tako stari, kot novi zavezi. Sv. Avguštin je zapisal: »Kdor dobro poje, dvakrat moli«. Sakralna glasba danes je široko področje, saj je lahko liturgična, religiozna – z versko vsebino,… O tem kaj je sakralna glasba, kako se je razvijala, kaj pravijo o njej cerkveni dokumenti, kaj sporoča pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
V oddaji Sveto in svet se bomo z etnologinjo, zgodovinarjem, umetnostnim zgodovinarjem in muzikologom pogovarjali o božiču na Slovenskem. Praznovanje Jezusovega rojstva ima v zgodovini Cerkve bogato tradicijo. Za noben drug praznik ne moremo reči, da se je ob njem razvilo toliko običajev, šeg in navad kot prav ob praznovanju božiča. Dogodek Jezusovega rojstva je navdihnil številne likovne umetnike, skladatelje, pesnike in pisatelje. O božiču na Slovenskem se bomo pogovarjali z etnologinjo, zgodovinarjem, umetnostnim zgodovinarjem in muzikologom.
Neveljaven email naslov
