Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.
Godbenika sta bila že njegov ded na Remšniku na Kozjaku in oče v Mariboru. Pol stoletja je v mestu ob Dravi vodil Pihalni orkester KUD Pošta, ko pa je vajeti predal nasledniku, je nastala ideja o tem, kako v dobro zasedbo povezati glasbenike – veterane. To mu je tudi uspelo. Pred dobrima dvema desetletjema je nastala Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana, v kateri so ne več rosno mlade glasbenice in glasbenike z vseh vetrov, nekaj se jih na vaje v Maribor vozi tudi iz avstrijskega Gradca. Godba veteranov Štajerske, edinstvena taka zasedba pri nas, je pred kratkim izdala četrto zgoščenko z naslovom: Historični marši.
Danes obhajamo veliko soboto, posebej tiho in globoko praznovanje v sklopu velikonočnega tridnevja. Ta dan se nahaja med petkom, ko smo obhajali Jezusovo smrt na križu, in nedeljo, ko praznujemo Njegovo vstajenje. Velika sobota je dan, ko je Jezus počival v grobu, potem ko se je njegovo življenje končalo na križu. S tem nam je izkazal ljubezen do konca. Gre za dan tišine, ko se Cerkev v molku in tišini pripravlja na največji krščanski praznik – vstajenje Jezusa Kristusa. Ta dan je poln miru in spokojnosti, saj simbolizira čas, ko so učenci in vsi, ki so ljubili Jezusa, žalovali, še brez spoznanja, da se bliža novo življenje. To je čas za osebni razmislek, meditacijo in globoko molitev.
V tem dnevu ni svete maše, vendar obhajamo obred blagoslova ognja, ki simbolizira svetlobo, ki prihaja iz teme. Ta ogenj predstavlja Kristusovo vstajenje, ki bo pregnalo temo in prineslo novo upanje svetu. Po cerkvah v tem dnevu blagoslavljamo velikonočna jedila, večer pa zaznamuje slovesna velikonočna vigilija.
V času, ko se soočamo z naraščajočimi napetostmi in vojnami v svetu, nas velika sobota še posebej nagovarja. V našem vsakodnevnem ritmu, v naši vsakodnevni hitri resničnosti se pogosto znajdemo v kaosu, ko nam primanjkuje časa za tišino, notranji mir in umirjenost. Velika sobota nas pravzaprav izziva, da se ustavimo, da si vzamemo čas za razmislek, da vstopimo v cerkev in sedemo ob Jezusov grob. To je priložnost, da premišljujemo o življenju, minljivosti, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. In tudi o življenju po smrti.
Včasih nas preveva celo vprašanje, ali je v sodobnosti sploh še prostor za mir in upanje. A prav velika sobota nas uči, da moramo najti čas za zaupanje v prihodnost ter moč Božje ljubezni, ki presega vse človeške zakonitosti. Ta dan nas spominja, da tudi v trenutkih teme in negotovosti vedno pride nov dan, nova svetloba.
Na koncu naj zaključim z besedami, ki jih je sveti papež Janez Pavel II. izrekel ob koncu svojega življenja, v času svoje bolezni: »V upanju se bomo prebudili, v upanju bomo vstali.« Ta misel nam daje moč, da tudi v temnih trenutkih verjamemo v svetlobo, ki prihaja, v vstajenje, ki prinaša novo življenje in upanje.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Uporabnike Pošte Slovenija že nekaj tednov pozdravlja poštna interaktivna asistentka oziroma PIA, ki temelji na umetni inteligenci. Gre za primer praktične rabe jezikovnih oziroma govornih tehnologij, ki jih sestavljajo tri bistvene komponente. “Prva je prepoznava govora, pri čemer računalnik govor spremeni v besedilo, drugo komponento predstavljajo jezikovni modeli, ki poskušajo razumeti besedilo iz prve komponente, tretja pa odgovor sintetizira oziroma pretvori v govorjeno besedo,” nam tehnologijo za t. i. chatboti oziroma klepetalniki razloži gost tokratnega Kiksa dr. Marko Bajecs Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije in IoT Demo Centra.
Velika noč s pisanimi pirhi in velikonočnimi igrami razveseljuje najmlajše. Skupaj z njimi bomo opazovali, kako se prebuja narava in novo življenje, in okrasili kakšno naravno jajce.
V oddaji Radijski ringaraja pa bomo slišali tudi novo epizodo Zverinic - tokrat bomo spoznali mogočnega zapeljivca noja, ki bo uprizoril osupljivo ljubezensko predstavo.
Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik: književnost na filmu združuje mlade po vsej Sloveniji v ustvarjalni noti, saj morajo sodelujoči za tekmovanje posneti lasten film po literarni predlogi dela, ki so ga obravnavali pri pouku slovenščine.
Že 12. leto zapored Slavistično društvo Slovenije mladim podeljuje nagrade, tako na osnovnošolski, srednješolski kot tudi na gimnazijski ravni. Letos so pri tekmovanju sodelovala tudi dekleta z OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica, ki so prejele zlato priznanje in prvo mesto v kategoriji osmih in devetih razredov osnovne šole, in dekleta z OŠ Gornja Radgona, ki pa so prejemnice srebrnega priznanja in prvega mesta v kategoriji šestih in sedmih razredov.
Skupaj s članom žirije na državni ravni tekmovanja Miho Hočevarjem bodo mlade zmagovalke gostje tokratne oddaje Hudo!, v kateri se bomo z njimi pogovarjali o njihovih dveh filmih, snemanju, igralski zasedbi in z njimi delili veselje ob zmagi na tekmovanju. Ne zamudite to soboto, po 9. uri na Prvem.
Da so ChatGPT in podobne aplikacije sodobne umetne inteligence izredno praktične pri šolskem delu in še kje, ste mladi odkrili izjemno hitro. Če UI odgovori bolje in hitreje od googla, ni več veliko razlogov za klasično brskanje po spletu. Ali pač?
Tokratna epizoda podkasta o umetni inteligenci za mlade UI faktor prinaša pestre in tudi zabavne izkušnje osnovnošolcev in dijakov ob uporabi Chata. Kje res pride prav in kdaj mu preprosto ne gre zaupati? Zakaj je fino preverjati, kar nam pove, in zakaj tega v praksi ne počnemo preveč pogosto?
V Ljubljani rock scena ne zamira. V tokratnem Kulturomatu nam bosta pevec in kitarist Rok Martinović ter glavni kitarist skupine Rok Filipič predstavila rock skupino Alter Ace. V njej sodelujeta še basist Jakob Kerže in bobnar Nino Popovič. Izvedeli boste, kakšni so bili začetki skupine, kako nastaja njihova glasba, po kom se zgledujejo in še marsikaj zanimivega.
Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.
Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.
Tega bi sicer ne pričakovali nujno od svetnice zavetnice zeliščnih in dišavnih vrtičkov, toda Hildegarda iz Bingna, ki je živela v 12. stoletju, je brez najmanjšega dvoma ena najbolj izjemnih, nenavadnih in vplivnih osebnosti v dolgi in bogati zgodovini zahodnega krščanstva. Napisala je več pomembnih knjig s področij medicine in botanike. Bila je dovršena skladateljica sakralne vokalne glasbe. Predvsem pa je seveda bila mistikinja, ki je od najzgodnejših otroških let prejemala božanska videnja, ki jih je potem tudi zapisovala in v več obsežnih ter vplivnih delih na teološko izviren način komentirala, spričo česar jo je papež Benedikt XVI. jeseni leta 2012 celo povzdignil ob bok takšnim kolosalnim figuram, kot so sv. Avguštin, sv. Tomaž Akvinski ali sv. Hieronim, in jo razglasil za eno izmed tako imenovanih cerkvenih učiteljic – gre za neverjetno maloštevilno skupino vsega 33 mož in štirih žena, ki so Katoliško cerkev v njeni dvatisočletni zgodovini kar najbolj zaznamovali.
Pa to še ni vse; Hildegarda iz Bingna je bila tudi navdihnjena pesnica, avtorica globoko občutene, poudarjeno subjektivne religiozne lirike. In prav njene pesmi lahko zdaj prebiramo v Simfoniji, dvojezični, latinsko-slovenski izdaji, ki je pred nedavnim izšla pod založniškim okriljem KUD Logos. Zato smo v tokratnem Sobotnem branju pred mikrofon povabili komparativista in predavatelja na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Alena Širca, ki je Hildegardino poezijo prevedel in ji pripisal spremno besedo, da bi preverili, kako se je svetnica, ko je pisala pesmi, naslanjala na krščansko duhovno tradicijo, kako je to isto tradicijo z nepričakovanimi novostmi in avtorskimi uvidi preoblikovala, pa tudi koliko težav bomo sodobni bralci in bralke pravzaprav imeli, če se bomo hoteli polnokrvno srečati s temi, zdaj že skoraj 900 let starimi besedili.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Prvo je v imenu Slovenske škofovske konference pripravil katoliški mariborski nadškof in metropolit Alojz Cvikl, naslednjo evangeličanski škof Leon Novak in tretjo v imenu Srbske pravoslavne cerkve administrator Zagrebško-ljubljanske metropolitije vladika Kiril. Prevod te bere Igor Velše.
Martin Golob je 37-letni katoliški duhovnik, župnik v Grosupljem, Lipoglavu in Polici, avtor/soavtor dveh knjig, ustvarjalec vlogov, pa tudi precej dejaven na družabnih omrežjih, kjer ima na desettisoče sledilcev, mladih in starejših. Ljudi nagovarja s svojo pristnostjo, iskrenostjo, dostopnostjo, srčnostjo pa tudi globoko vero v Boga. V tokratnem Razkošju v glavi se je z njim pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič.
Severa Gjurin je javnosti znana predvsem kot pevka in likovna ustvarjalka, z novim albumom »Pomlad« pa se prvič izpostavlja tudi kot kantavtorica in producentka. V deseterico pesmi na plošči ujame razmišljanja o dvojini in življenju, ob tem pa se namesto klasičnega pripovedovanja zgodb raje osredotoči na ilustriranje samih občutij. Melodija vokala je tista, ki nosi glasbeno strukturo, zato pesmi zvenijo zelo naravno in organsko, vse to pa še podkrepi premišljena, a nevsiljiva instrumentalna spremljava. Severa nam svojo »Pomlad« predstavlja v tokratni Pesmi v žepu.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Kristjani bodo kmalu praznovali svoj največji praznik - veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Velika noč je praznik veselja in upanja, kar verniki izražajo tudi z vzklikom aleluja, ki pomeni slavite Boga. O pomenu velike noči v sodelovanju z Binkoštno cerkvijo Murska sobota, ki daje poudarek osebnemu odnosu z Bogom in delovanju Svetega Duha.
Pravljica o grdem račku, ki so ga vsi zaničevali, potem pa je postal najlepši med pticami.
Pripovedujejo: Zvone Hribar, Ljerka Belak, Saša Mihelčič, Nina Valič, Sabina Kogovšek, Uroš Smolej, Polona Juh, Aleš Valič, Marko Mandič.
Napisal: Hans Christian Andersen.
Prevedla: Silvana Orel Kos.
Režija: Irena Glonar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
V velikonočnem času se spodobi, da v naših glasbenih oddajah na Prvem spomnimo tudi na nabožno glasbo. Shirley Wahls se je rodila 28. decembra leta 1941 in je znana kot ena izmed pionirk gospela. S petjem v cerkvi že od tretjega leta starosti je pevsko kariero začela v mlajšem zboru baptistične cerkve Mt. Pleasant pod vodstvom Ruth Jones (bolj znane pod umetniškim imenom Dinah Washington) in pozneje vodje Phillipa Gilberta. Poklicna pevska kariera Shirley Wahls se je začela z legendarnimi skupinami, kot so The Argo Singers, The Ward Singers in Dorothy Norwood Singers. Čeprav je v poznih 60-ih izdala peščico posvetnih malih plošč, je Shirley pokazala, da ima vokalni talent, in da bi lahko bila velika zvezda. Tako se je preizkusila tudi v soulu, mi pa jo poznamo predvsem kot pevko nabožnih skladb, ki imajo dolgo in pestro zgodovino, ki seže vse tja do zgodnjih let afroameriških duhovnih pesmi oziroma spiritualov. Želimo vam prijetno poslušanje praznične koncertne oddaje s Shirley Wahls. Koncert smo posneli v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Tonski mojster je bil pred kratkim umrli Zoran Crnkovič, Shirley Wahls je k nam pripeljal Stane Sušnik, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
V igri, nastali po tretji drami biblične trilogije Ivana Mraka, je za rimskim prokuratorjem Poncijem Pilatom sodba, Jezus pa je že bil križan. Pilatovi ženi, sicer nasprotnici takšne odločitve, Jezusova usoda ne da miru, kar poglobi prepad med zakoncema. Poncij Pilat namreč vse bolj dvomi v pravilnost svoje odločitve, čeprav jo je sprejel z legitimnostjo ljudske volje. Sicer pa bič izvršenega in nepovratnega prekletstva zmeraj združi rablja in žrtev.
Režiser in avtor radijske priredbe: Jože Valentič
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar
Poncij Pilat – Branko Jordan
Claudia Procula – Pia Zemljič
Natanael – Voranc Boh
Vratar – Uroš Maček
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2020.
Zbirka Bog z mano pesnice, literarne kritičarke in urednice Petre Koršič je izšla leta 2021. V njej je pesnica za svojega sopotnika skozi življenjske izkušnje vzela Boga, o njem premišljuje in ga nagovarja.
Interpretka: Maja Sever,
režiser: Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
tonska mojstra: Miha Klemenčič in Mirta Berlan,
urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten in Ana Rozman,
leto nastanka: 2020.
Glasbena cesta 2.3.1.5. Downtown Mystic: The Wish. Sočni prvinski rock brez časovnih ločnic na majskem albumu newyorške zasedbe. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/17/downtown-mystic-the-wish/
