Nočni program bomo začeli turistično. Preverili bomo, kako dobro so turistični ponudniki pripravljeni na letošnjo sezono. Ustavili se bomo na turističnih kmetijah, v taborih in kopališčih, pri turističnih agencijah bomo preverili, po kakšnih počitnicah povprašujejo ljudje. Še zadnjič bomo v potopisnem klepetu radijsko potovali po Kambodži.
Radio Maribor bo 11. maja praznoval 80 let, zato se z nekdanjimi sodelavci spominjamo preteklih časov. Ta teden sta nas obiskala upokojena radijska kolega, lektorica in fonetičarka Darja Tasič in novinar urednik Jože Fošnarič - Pep. Po zanimivem pogovoru pa bomo govorili še o nordijski hoji. V tokratni ponovitvi oddaje V dobri družbi s Kristijanom po drugi uri se nam obetajo prava glasbena energija, dobra volja in največje uspešnice Ansambla Sladki greh. Tokrat v posebni izdaji – ŽIVO. Skupaj smo prepevali, se zabavali in uživali v glasbi, ki jo poznamo in imamo radi.
V tokratni ponovitvi oddaje V dobri družbi s Kristijanom se nam obetajo prava glasbena energija, dobra volja in največje uspešnice ansambla Sladki greh. Tokrat v posebni izdaji – ŽIVO. Skupaj smo prepevali, se zabavali in uživali v glasbi, ki jo poznamo in imamo radi. Sprehodili smo se skozi uspešnice, ki nikoli ne gredo iz mode, in dokazali, da je domača glasba še vedno zakon. Pridružite se tudi vi ter pomagajte ustvariti dobro voljo.
Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.
Če v gneči na cesti policisti z modrimi lučmi utirajo pot rešilcu, ki drvi iz ozadja, oglušujoča sirena trga našo notranjost in nam vsiljuje vprašanje, kaj bi bilo, če bi tisti hip iz zmečkanega vozila reševali prav nas. Prestrašeni preverjamo, ali bodo koga odpeljali na urgenco, ne upamo pa si niti pomisliti na to, da bi lahko koga prekrili in čakali na temni kombi. Nekaj trenutkov potem z olajšanjem rečemo: Hvala Bogu – samo nekaj sekund nas je ločilo od trka, ki bi lahko za vedno spremenil naše življenja. Pogovor s sopotnikom nas po nekaj kilometrih pomiri; ultimativno vprašanje – ali življenje ali smrt – zbledi, zavest pa ga potisne nekam v ozadje.
Čisto drugače pa vstopimo v dramo življenja in smrti v velikem tednu, ko od velikega četrtka do velikonočnega jutra v skrivnostnem ritmu hodimo z Jezusom od dvorane zadnje večerje do Pilatove sodne palače in nato po Vii Dolorosi do Kalvarije. Pogled na križanega Kristusa nas gane in v nas prebudi sočutje. A veliko hujše je to, kar sledi: kaj, če je s smrtjo vsega konec, pa naj jo doživimo na cesti, na križu ali na bolniški postelji?
Misleci se že od nekdaj te ultimativne teme lotevajo tudi drugače: z intelektualno distanco, vendar se ta ravnodušni pristop nikomur popolnoma ne posreči. Tako je bilo tudi s Ciceronom, rimskim državnikom in filozofom, ki se je v Tuskulu, nedaleč od Rima, v letu, preden so ga privrženci konzula Antonija obglavili, posvetil poglobljenemu premisleku o staranju in smrti. Razčlenil je štiri razloge, zaradi katerih je starost nesrečno obdobje. Najprej zato, ker nam onemogoči dejavnosti, ki so nam bile v najboljših letih v zadovoljstvo. Ko obnemoremo, nas mladi odrinejo in pozabijo na nas. Drugi razlog starostnih težav je oslabljeno telo, ki vse dela počasi in okorno. Starost, dodaja Ciceron, nas prikrajša za uživanje telesnih radosti in naslad. Tej tretji težavi, povezani s starostjo, sledi še četrta, strah zaradi bližine smrti.
Zadnja tri leta je Ciceronov način razmišljanja zamenjala negotovost, kaj bo iz nas naredila umetna inteligenca. Lahko namreč postanemo stroj, v katerega bo nekdo vsadil spomine, in bi se kot človek-stroj lahko smejali in jokali ter živeli v misli, da smo še vedno ista oseba. Najhuje pri tem je, ker danes nihče ne ve, kaj se bo res zgodilo.
Danes, na belo nedeljo, ko se v evangeliju srečujemo s sv. Tomažem, ki je dvomil o Jezusovem vstajenju, je vsaj zame zelo prepričljiv njegov preobrat iz dvoma in otrplosti v vero, ki mu je podelila odgovor, da je pomirjen rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Omahljivec Tomaž je postal pričevalec.
Grad Brežice, katerega začetki segajo v 13. stoletje, je v svoji večstoletni zgodovini sprva služil v upravne in obrambne namene salzburške nadškofije, danes pa v njegovih prostorih deluje Posavski muzej Brežice. Zaradi čudovite lokacije s pogledom na stari del mesta in izjemne Viteške dvorane, prvovrstne baročne galerije z bogato mitološko vsebino, je grad prizorišče mnogih prireditev, razstav in koncertov.
Od začetka aprila v oddaji Napotki obiskujemo razgledne stolpe širom po Sloveniji. Tokrat gremo na obrobje Kozjanskega, na Stolp ljubezni na Žusmu. Prva zamisel o postavitvi se je pojavila leta 2007, a do začetka graditve je minilo še kar precej let, saj je bilo treba spremeniti prostorski načrt ter zbrati dovolj sredstev. Na koncu je Planinskemu društvu Žusem, ki upravlja stolp, to tudi uspelo in uradno so ga odprli 27. aprila 2015. Pred tem Žusem ni bil množično obiskan, poti nanj so bile neurejene. Zdaj ga obišče nekaj tisoč pohodnikov na leto, ki se tja lahko odpravijo po urejenih poteh.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
»Ko sem bila stara šest let, so začele razpadati sanje mojih staršev … začele so razpadati sanje o bratstvu in enotnosti, začela je razpadati Jugoslavija. Družina, ki preprosto ni več funkcionirala skupaj.« V tokratni epizodi oddaje 7. stran bomo listali med knjižnimi stranmi prvenca Tine Perić z naslovom Ćrtice. Čeprav se roman loteva zahtevne tematike – izbrisa – in čeprav zaboli skoraj vsak ob tem zapisan stavek, ne gre za zagrenjeno branje. Knjiga bralca nagovori brez nepotrebnega moraliziranja. Preplet humorja in osebne izpovedi s kančkom družbene problematike je navdušil tudi psihologinjo in pisateljico Tanjo Špes, ki nam bo o najboljšem literarnem prvencu zadnjega Slovenskega knjižnega sejma pripovedovala v tokratnih nedeljskih bralnih minutah. Pred mikrofon jo je povabila Nika Vrabec.
Čarobni pisalni strojček nas bo popeljal med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda če dobro premislimo, potem ko igro slišimo … bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsakem koraku lahko polepšal tudi današnje življenje.
Režiserka: Rosanda Sajko
Dramaturginja: Djurdja Flere
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Igrajo:
Kralj Bum, pozneje Bumbumbum – Stane Sever
Kraljevič – Ali Raner
Fant – Branko Starič
General – Aleksander Valič
Pisar – Tone Homar
Sel – Tone Slodnjak
Pesnik – Janez Albreht
1. podanik – Milan Kalan
2. podanik – France Presetnik
3. podanik – Dušan Škedl
Kralj Bumbum – Slavo Švajger
Bumbumov general – Franček Drofenik
Bumbumov pisar – Hugo Florjančič
Kraljična, Bumbumova hčerka – Irena Prosen
Produkcija uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963.
Na praznično nedelja tokrat poslušate samo slovensko glasbo, točneje, koračnice. Igrajo vam: Delavski pihalni orkester Zagorje ob Savi; nekdanja Godba Milice; Pihalni orkester glasbene šole Gornja Radgona; Mestni pihalni orkester Škofja Loka; Pihalni orkester Rudnika Mežica; Mengeška godba in Orkester slovenske vojske. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.
Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami, pa bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.
Hribovske in gorske kmetije so bile v preteklem obdobju prikrajšane glede dostopa do investicijskih sredstev. Pogoji razpisov so bili napisani tako, da so bile v praksi izločene iz konkurence. Osnutek novega zakona o kmetijstvu daje upanje na ustreznejše ukrepe za izboljšanje položaja tistih kmetij, ki vztrajajo na območjih z omejenimi dejavniki pridelave, meni Irena Orešnik, predsednica Združenja gorsko-hribovskih kmetij Slovenije. V oddaji se bomo pogovarjali z njo in z Gregorjem Mlakarjem, mladim prevzemnikom gorsko-hribovske kmetije iz kamniškega hribovja. Največjo obremenitev mu pomenijo evidence, ki poberejo ves prosti čas. Na kmetiji Slanovih z Murskega polja pa nam bosta rejca Branko in Marko ponosno predstavila najhitrejšega slovenskega konja, ki sliši na ime Frodo.
Povod za to, da v Sloveniji 27. aprila praznujemo dan upora proti okupatorju, je bil sestanek v znameniti Vidmarjevi vili v Ljubljani 26. aprila 1941. Takrat je bila ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po napadu nemških sil na Sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Kaj pa se je v tistem obdobju dogajalo z vojsko Kraljevine Jugoslavije? V oddaji bomo osvetlili nekatera manj znana ali celo izkrivljena dejstva o dogajanju aprila 1941: od podpisa pristopa Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu do državnega udara, napada na Jugoslavijo 6. aprila 1941 in podpisa popolne predaje in okupacije. Stvari so seveda zelo kompleksne, mi pa bomo odstrli le delčke tega zanimivega in tragičnega dogajanja. Avtor oddaje je Milan Trobič.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Točnega podatka najbrž ne bomo mogli ugotoviti nikoli, a ocene zgodovinarjev kažejo, da je druga svetovna vojna vzela skoraj 100 tisoč slovenskih življenj. Mirne duše pa lahko rečemo, da bi bila ta strašljiva številka najbrž še precej višja, če partizani v štirih letih vojne ne bi organizirali široko razvejene mreže sanitetnih postaj oziroma bolnišnic. Vse seveda niso delovale hkrati – nekatere so ugasnile, še preden so druge sploh odprle svoja vrata – vendar raziskovalci ugotavljajo, da je bilo na naših tleh navsezadnje ustanovljenih pribl. 240 takih ustanov.
In prav njim smo se posvetili v tokratnih Sledeh časa, ko smo se spraševali, kaj vse je bilo pravzaprav potrebno za delovanje partizanskih bolnišnic, kako so jih skrili pred okupatorjem, koliko ljudi se je v njih zdravilo in kako uspešni so bili člani partizanskega zdravstvenega osebja pri skrbi za svoje pacientke in paciente. Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja so nam pomagali iskati štirje zgodovinarji: dr. Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, Milojka Magajne, ki za idrijski muzej vodi njegovo dislocirano enoto, oddelek Cerkno, ter dva kustosa v novomeškem Dolenjskem muzeju: Matej Rifelj in Blaž Štangelj.
Prejšnji konec tedna je bila čistilna akcija v reki Ljubljanici, že 34. po vrsti. Zbralo se je 72 potapljačev, ribičev, gasilcev in preostalih prostovoljcev, ki so s skupnimi močmi očistili Ljubljanico in njena nabrežja, vse od Ribiškega doma Barje na Livadi do ljubljanske tržnice. Malokdo pa ve, da čistilno akcijo od vsega začetka organizira potapljač in predsednik Društva za podvodne aktivnosti Vivera Miro Potočnik, ki je lokalni junak tokratnega sobotnega jutra. Med drugim je zaslužen tudi za številne arheološke najdbe v Ljubljanici, ki so našle svoje mesto v muzejih. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Kaj vse se lahko zgodi, kadar mami pripoveduje pravljico!
Pripoveduje: Nina Ivanič.
Glasbena spremljava: Blaž Celarec, Marko Gregorič in Adi Jakša.
Pravljico je napisala Maja Jelinčič Balažic.
3. nagrada natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!
Premierna izvedba – živo iz studia 14 Radia Slovenija l. 2012.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Ob dnevu upora proti okupatorju smo iz slovenske literarne zgodovine izbrali odlomek iz drugega dela zgodovinskega romana Bratovska jesen (Drava, 1982) pisatelja in pesnika Valentina Polanška (1928‒1985). Svet, v katerega nas najpogosteje vodi v svojih delih, je južni del Podjune, svet pod Peco, Olševo, Kočno, Košuto in Obirjem, problematika pa je širša, ne krajevno obarvana. Polanšek izhaja, kot je sam rad pripovedoval, "iz naplavine kmečkega proletariata, ki se je suval za vsakdanji kruh". V Celovcu je končal učiteljišče in bil potem ravnatelj na osnovni šoli na Obirskem. Zgodba romana Bratovska jesen postavlja v središče dva glavna junaka, Domna in Matevža, ki sta resnični osebi. Valentin Polanšek ju je v spremnem zapisu na zavihku knjige takole predstavil: "Bila sta sinova bajtarjev, vedre narave, pevca in narodnjaka, priljubljena pri vseh domačinih. (…) V najlepših fantovskih letih sta kot partizana žrtvovala svoji življenji. Mrtvega Domna so na Komnu sežgali, Matevža pa so ubili poleg domače bajte in lastni oče ga je decembra 1944 zakopal, spomladi 1945 pa ga je dal prepeljati na kapelsko pokopališče".
Interpret Timotej Novaković,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija leta 2025.
