Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.
Pred natanko enim tednom je potekala čistilna akcija v reki Ljubljanici, že 34. po vrsti. Zbralo se je 72 potapljačev, ribičev, gasilcev in ostalih prostovoljcev, ki so s skupnimi močmi očistili Ljubljanico in njena nabrežja, vse od Ribiškega doma Barje na Livadi do ljubljanske tržnice. Malokdo pa ve, da čistilno akcijo od vsega začetka organizira potapljač in predsednik Društva za podvodne aktivnosti Vivera, Miro Potočnik, ki je lokalni junak tokratnega sobotnega jutra. Med drugim je zaslužen tudi za mnoge arheološke najdbe v Ljubljanici, ki so svoje mesto našle v muzejih. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.
Velikonočna pot je čudna, nelogična pot. Logično je, da človek hodi proti grobu. Umrljiv je. Slaboten. Greši. In logično je, da grehu sledi obsodba in obsodbi kazen. In smrt. Vse to je logično in tega smo vajeni. Velika noč pa ni logična. Velika noč je obrnila človeško logiko na glavo. Vse je drugače. Človekova pot se z njo obrne. To ni več pot proti grobu, ampak pot ven, iz groba. V grehu ni več obsodbe, temveč odpuščanje, in v grobu ni smrti, ampak življenje. In vzrok za ta obrat je prazen grob.
Grob je prazen!
Ta novica ni kar tako. Ta praznina je šokantna in škandalozna. Ta prazni grob namreč ni le Kristusov grob. Ta prazni grob je vsak človeški grob, moj in tvoj, moj greh, moja krivda, moje zlo, moja hudobija, vsaka moja smrt je prazna. Nikogar ni tam. To je šokantno. Ker bi nekako še sprejeli, da je Kristus vstal. A da smo z njim iz svoje smrti vstali tudi mi, da smo z njegovim vstajenjem osvobojeni smrti in greha tudi mi, tega pa ne moremo dojeti. Tako vendar ne gre. Logično je, da vstane Bog. Ni pa logično, da vstane človek. Ne moremo kar živeti, kakor da bi bila naša preteklost z vsemi bremeni vred nekaj, česar ni več. Ne moremo kar biti svobodni, ne moremo je odnesti brez kazni. Ne moremo kar zapustiti svojih bremen. Saj v človeku ne more kar oživeti tisto, kar je ubil. Saj ne more kar umreti tisto, kar je v meni hudega. Ne more, ni logično.
Velika noč je nelogična. Pa je resnična. In resnična je tudi moja, ne le Kristusova velika noč. Ker je bil Kristus res pokopan tja, kamor sem bil s svojim grehom pokopan jaz sam. In ker je Kristus res vstal prav iz tega, kar je bila moja smrt. »S krstom smo bili namreč skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetove veličastnosti vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja. Če smo namreč z njim zraščeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja.« (Rim 6,4-5)
Ljubezen je pač močnejša od greha. Tako je sredi vsakega mojega greha, vsake moje smrti že vstali Kristus. Ne šele nekoč, ampak danes, zdaj, ta hip vstaja in me odrešuje. V točno tistem grobu, ki ga najteže prenesem, točno tam, v moji najgloblji temi vstaja in živi, da bi tako živel tudi jaz. Ker živimo od ljubljenosti, ki ne pozna nobene meje.
To je razlog za velikonočno veselje. A prav zato je velika noč tudi težka. Težko je verjeti vanjo, ker je vse tako nelogično, ker nam ves svet in vse naše življenje govorita, da to pač ne more biti res. Zato mora vsak izmed nas danes opraviti to pot, vsak mora iti k svojemu grobu in stopiti vanj. Tam bo našel povoje in prtič, znamenje ljubezni do konca. Kdor bo verjel vanjo, ta bo doživel tudi svojo veliko noč. Svoje veselje. Svojo pomlad. Ker bo začel živeti nelogično.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Kremšnita, knof, bremza, cajt, deka, štrudelj, biti fajn – to je nekaj izrazov, ki izvirajo iz nemščine in ki so se več kot udomačili tudi v slovenščini oz. v naši vsakodnevni govorici. Nekateri tako zelo, da moramo včasih kar precej dobro pomisliti, kakšen pa je pravilen slovenski izraz zanje. O germanizmih v slovenščini bomo govorili v naslednjih minutah, ko se nam bo v oddaji Kiks pridružil Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta. Z Andrejo Gradišar se bosta dotaknila tudi specifik prevajanja iz nemščine v slovenščino ter obratno. Izvedeli boste še, katera besedila so najbolj zahtevna za prevajanje, ter kako prevajalci iščejo slovenske ustreznice za novonastale izraze v tujih jezikih.
Večina od vas se je današnje sobote zagotovo veselila, saj z njo vstopate v počitniške dni. Kakšni so vaši načrti – boste dooolgo spali in lenarili? Ali boste izkoristili dni za različne aktivnosti, igro, vožnjo s skiroji in kolesi? Med temi počitnicami bo morda imel kdo od vas tudi rojstni dan – tisti posebni dan v letu, ko vsako leto na torti upihnemo eno svečko več. In kakšna so najboljša presenečenja? Tudi o tem bomo govorili v oddaji Radijski ringaraja, v kateri ste vabljeni, da nas pokličete na 01 475 22 22.
Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!
Da pride umetna inteligenca prav pri najrazličnejših šolskih nalogah, vemo že (skoraj) vsi. A čeprav je ChatGPT lahko v veliko pomoč, je kaj lahko tudi vir težav. Pa ne samo zato, ker učitelji opazijo, da vam je napisal domačo nalogo, ki bi jo morali sami. Saj veste, ChatGPT si včasih kaj kar izmisli, in to tako prepričljivo, da mu nasedemo. Zakaj si Chat izmišljuje? In kako se pravzaprav pametno uporablja pametna orodja? V seriji o umetni inteligenci za mlade UI-faktor nam z odgovori pomagata strokovnjaka za umetno inteligenco Blaž Zupan in Janez Demšar s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
V tokratnem Knjigomatu bodo v ospredju predvsem slikanice. Lotili se bomo detektivskih podvigov, kuharskih vragolij, naslovili tematiko medvrstniškega nasilja in se znova opomnili, da je treba gledati s srcem, saj je bistvo očem nevidno. Na knjižnih policah vas že čakajo novosti iz založb Morfem, KUD sodobnost International in VigeVage knjige. Več o njih pa v Knjigomatu, ki ga je pripravila Kaja Čelan. Bere Špela Šebenik.
Huda muska odgovarja na vprašanja o glasbi okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.
Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13.40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.
Nemškega nobelovca Thomasa Manna pri nas dobro poznamo, saj se zdi, kot da imamo vsa njegova zares pomembna dela – pa naj gre za Smrt v Benetkah, za Čarobno goro ali za Doktorja Faustusa – že dolgo v slovenskem prevodu. Zato se zdaj, ko je na naše knjižne police prispela še Mannova daljša novela Mario in čarodej – prevod Sare Virk je izšel v samostojni knjižici pri založbi Goga – implicitno vsiljuje misel, da to delo, če ga pač vse doslej nismo mogli brati v slovenščini, po umetniški plati najbrž že ne more biti prav posebno imenitno.
A to, kot opozarja komparativistka dr. Seta Knop, ki je Gogini izdaji pripisala spremno besedo, preprosto ne drži; kot pravi naša sogovornica, je Mario in čarodej pravzaprav eno Mannovih ključnih kratkoproznih besedil, ki se s problemi, ki jih odpira, tudi lepo prilega našemu današnjemu tesnobnemu, mučnemu času. O čem torej v Mariu in čarodeju pisatelj piše in zakaj bi bilo prav, ko bi novelo vzeli v roke, smo v pogovoru s Seto Knop preverjali v tokratnem Sobotnem branju.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Teja Reba je plesalka, koreografinja, performerka, režiserka. Od leta 2004 profesionalno deluje na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti kot samozaposlena v kulturi. Sodelovala je s številnimi priznanimi avtoricami in avtorji, režiserji ter domačimi in tujimi koreografi. Dvakrat je prejela nagrado Ksenije Hribar, leta 2013 je bila izbrana na Art+Biennale New York, kot ena izmed dvestotih najbolj obetavnih umetnic in umetnikov na svetu. Je tudi predsednica Društva za sodobni ples, ki v začetku maja pripravlja Gibanico, bienale sodobne plesne umetnosti. Tik pred mednarodnim dnevom plesa se je v oddaji Razkošje v glavi s Tejo Reba pogovarjal Miha Žorž.
V Pesmi v žepu poslušamo zgodbe, ki jih pripovedujejo šansoni. Glasba v njih lahko deluje kot podpora pripovedi, včasih jo dodatno ilustrira, spet drugič pa doda popolnoma novo plast, kot kontrast ali celo ironični posmeh samim besedam. Pripoved, ki jo podaja besedilo, pritegne našo pozornost, skladbo pa z zanimanjem poslušamo. Izbrali smo peterico skladb: »Balade s ceste« v izvedbi Vite Mavrič, Triptih sestre Felicite Primoža Vidoviča, Skovo in rapersko skladbo s šansonjersko vsebino Balast, duo Drajnarjuva vampa in šanson Nočna pesem ter futuristično-nostalgični Stari simulator Žige Bižala.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Na velikonočni ponedeljek so iz Rima sporočili, da je umrl papež Frančišek. Njegov dvanajstletni pontifikat je bil zelo dinamičen, papež je uvedel številne novosti in spremembe. Zaradi svoje skromnosti in zavzemanja za revne in ljudi z obrobja družbe je postal zelo priljubljen tudi zunaj Katoliške cerkve. O papeževi pomembni duhovni dediščini bo pripovedoval škof pomočnik v ljubljanski nadškofiji, dr. Anton Jamnik.
Majhen polžek je zrastel v velikega …
Pravljico pripovedujejo: Janez Hočevar, Ljerka Belak, Dare Valič, Polona Juh, Nina Valič, Saša Mihelčič.
Napisal jo je Hans Christian Andersen.
Prevedla Silvana Orel Kos.
Režija je delo Irene Glonar.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2005.
Terry Lee Hale se je rodil v Texasu v letu, ko je odšel Hank Williams. Že v mladosti je bila glasba v njegovi bližini, dokončno pa si je želel z njo služiti kruh, ko je videl nastop Beatlesov v oddaji Eda Sullivana v letu 1963. Njegova uporniška narava in nepopustljivost sta rezultirala številne nenadejane obrate v njegovi mladosti. Izključili so ga iz srednje šole, z obrazložitvijo češ, da so njegove misli preveč radikalne (kar za drugo polovico 60-ih niti ni bilo tako nenavadno) in sam je bil tega najbolj vesel. Odpotoval je v v Frisco, kjer je bil fasciniran nad Johnom Leejem Hookerjem, Vanom Morrisonom in skupino The Grateful Dead; ter se pozneje odpravil še na vzhodno obalo, kjer je spoznaval zvoke Woodyja Guthrieja, Boba Dylana, Skipa Jamesa in Lightnina Hopkinsa. Kupil si je prvo kitaro in se učil igrati. Preživljal se je kot pevec, priložnostni delavec, se vmes poročil in ločil, ter hkrati večkrat prepotoval celotno področje obljubljene dežele po širem in počez, dokler se koncem osemdesetih ni vsaj delno stacioniral v Seattlu. To je bil čas, ko v tem mestu nisi mogel biti zaspan. Postal je zelo priznan in iskan pri mnogih takrat nastajajočih bendih nove generacije, ki so ga vabili kot gosta. Tako je odpiral koncerte Faith No More, Soundgarden, Walkabouts, Screaming Trees, Green Pajamas…, vse dokler ga leta 1992 ni zmotil nočni klic iz Nemčije, če je pripravljen posneti ploščo za založbo Normal Records. Temu je sledil prestop k založbi Glitterhouse Records, za katero je posnel naslednjih pet plošč, nekatere pod lastno producentsko roko, ali pa sta mu pri tem opravilu pomagala Chris Eckman ter predvsem John Keane (producent plošč skupin R.E.M., Cowboy Junkies, Indigo Girls…). Danes je Terry Lee Hale razpet med Evropo, Seattlom in Texasom. Še vedno je popotnik, ki ne ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan, kje se bo ustavil oz. kje bo odložil svoje kavbojske škornje in klubuk. Je glasbeni romar, ki išče nove izzive, odkriva nove kraje in nove zvoke. Želimo vam prijetno poslušanje. Terry Lee Hale je takole zvenel na odru studia 14.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Igra s kratkimi stavki izriše čustveno stanje mladega zakonskega para. Ta se namreč zavé svoje odtujenosti in poskuša najti rešilno skupno točko. Impresija je zavzeta kritična podoba sodobnega urbanega življenja.
Režiser: Gregor Tozon
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Asistentka režije: Helena Mugerle
Nastopata – Nataša Barbara Gračner in Željko Hrs
Produkcija uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2011.
Ob dnevu upora proti okupatorju, prazniku, s katerim ohranjamo spomin na slovenski upor v letih druge svetovne vojne, smo v Literarni nokturno uvrstili nekaj partizanskih pesmi pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Shakespearja Mateja Bora. Izbrali smo jih iz obsežne tetralogije Slovensko pesništvo upora. Ta s svojim obsegom in raznovrstnostjo priča, da uporniki niso pustili, da bi jim okupator prepovedal materinščino, še več: svojo zavezo slovenskemu jeziku so potrdili tudi s poezijo.
Interpret je Matija Vastl,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Tina Ogrin,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
urednika oddaje pa Marko Golja in Matej Juh.
Produkcija leta 2014.
Glasbena cesta 2.3.1.5. Lutan Fyah: Strength & Resilience. Še ena prvokategorniška izdaja sodobnega roots reggaeja.
https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/24/lutan-fyah-strength-resilience/
