Kaj pa, če so subjektivno intonirane religiozne pesmi, ki jih je svetnica pisala v 12. stoletju, morale počakati skoraj 900 let, preden so jih v roke vzeli bralke in bralci, ki jih naposled lahko razumejo v vsej njihovi sporočilnosti?
Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.
Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.
Številne antične anekdote pričajo o tem, kako zelo pomembno je imeti ob sebi pravega in zanesljivega prijatelja. Ta lahko sčasoma zaradi globoke notranje vezi, podobnega značaja ali obnašanja postane celo naš drugi jaz – o tem govori naslednja zgodba iz grške zgodovine:
Verjetno ni treba posebej predstavljati Aleksandra Velikega, makedonskega princa, ki se je v zgodnji mladosti odpravil na bojni pohod in zavzel velik del Male Azije. Ena izmed znamenitih bitk je potekala jeseni leta 333 pr. Kr. pri starodavnem mestu Is v južni Anatoliji – Aleksander je uspešno zasnoval svojo strategijo, premagal perzijskega kralja Dareja III. in zajel veliko sovražnikov, med njimi tudi mater in soprogo samega kralja. Obe je po zmagi zadržal v svojem šotoru kot vojni ujetnici in k njima poslal nekaj svojih spremljevalcev s sporočilom, da ju bo prišel obiskat, zato naj se ustrezno pripravita.
Kmalu zatem je v njun šotor vstopil skupaj s prijateljem Hefajstionom, ki mu je bil izmed vseh prijateljev najljubši, bil pa mu je tudi zelo podoben po zunanji opravi in orožju, medtem ko je po postavi kralja celo prekašal. Kraljici sta na podlagi prvega vtisa mislili, da je on makedonski princ, zato sta mu po perzijski šegi izkazali spoštovanje. Ko je nastala neprijetna tišina in sta se ujetnici spraševali, kaj je narobe, jima je eden od ujetnikov naposled le pokazal, kdo je pravi Aleksander. Darejeva mati Sizigamba, ki je bila ogorčena zaradi storjene napake, se je vrgla Aleksandru pred noge in se prestrašena opravičevala zaradi svoje nevednosti, češ da kralja nikoli prej ni videla. V tistem jo je Aleksander dvignil kvišku in ji pomirjujoče dejal: »Nisi se zmotila, mati: tudi ta je namreč Aleksander.«
S tem je Aleksander po eni strani je izkazal milost do ujetnic, ki sta po vseh pravilih takratnega bontona zagrešili hud spodrsljaj, po drugi strani pa je vpričo vseh priznal, kako drag mu je prijatelj Hefajstion in kako močna notranja vez ju druži – imel ga je za svoj drugi jaz, zato ni mogel biti zares užaljen, ko sta tujki izkazali spoštovanje napačnemu človeku.
V Petku brez pravila se bomo vrnili v 70. leta, ko so po Sloveniji začeli postavljati tako imenovane trim steze. Tovrstni – recimo jim športni poligoni v naravi – in priljubljeni Trimček so bili zaščitni znaki rekreacije na našem območju. Seveda tudi z obveznimi informativnih tablami z navodili.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Jutranja vremenska fronta tudi tokrat seže do vesolja, v oddaji pa obiščemo tiste planete in telesa, ki imajo svojo atmosfero. Kot zanimivost - Zemlji je najbolj podoben Titan, to je Saturnova luna, ki tako kot Zemlja pozna dež. Titan tokrat izpustimo, obiščemo pa dve drugi telesi - Luno in Venero. Na Luni smo namreč izmerili najnižje temperature v našem osončju, najvišje pa na Veneri. O temperaturnih ekstremih v vesolju govorimo z dr. Primožem Kajdičem z Oddelka za vesoljske znanosti Geofizikalnega inštituta Mehiške nacionalne avtonomne univerze.
Razmere v Srbiji se tudi po pol leta od porušenja nadstreška v Novem sadu ne umirjajo. Študenti nadaljujejo proteste, v zadnjih dveh tednih so blokirali še delovanje srbske radiotelevizije, svoje zahteve pa z različnimi akcijami odnesli tudi v Strasbourg in Bruselj. Do sedanje srbske oblasti je zelo kritičen nekdanji predsednik Boris Tadić, ki se je v Ljubljani udeležil konference o Zahodnem Balkanu v organizaciji zavoda FoWB Prijatelji Zahodnega Balkana nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja. V pogovoru za Ob osmih je govoril tudi o svojih napakah, ki so tlakovale pot Aleksandru Vučiću, ter o evropski politiki, ki jo vidi kot dvolično in nedoraslo.
Medenično dno je skupina 19 mišic, vezi, žil in živcev, ki so na dnu medenice. Deluje kot celota in sodeluje pri vseh gibih telesa. Predstavlja podporo organom, ki ležijo v mali medenici in v trebušni votlini, preprečuje prolaps organov medenice, pomaga razbremenjevati hrbtenico, omogoča boljše spolno doživljanje in odziv. Ko medenično dno deluje optimalno, ga ne opazimo; ko ne, pa pride do denimo uhajanja urina in blata, nastanka hemoroidov, bolečin pri spolnih odnosih. Ali je tovrstne težave mogoče sanirati, boste izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo diplomirana fizioterapevtka Anna Bogacz-Udovč.
Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.
Pred prazniki vse poti vodijo v Rim, od koder se bo tokrat v oddajo Radio Ga Ga − Nova generacija oglašal prometni reporter Franc Kangler. Premier Golob bo po obisku v Odmevih seveda obiskal še Uroša Slaka, na drugi strani pa bodo Janša, Grims in Hojs pri Marcelu razložili, zakaj podpirajo tožbo proti reviji Demokracija. V studiu Odmevov bo Igor Bergant z referendumskim vprašanjem o dodatkih soočil Svetlano Makarovič in Heleno Blagne, Martelanc in Serpentinšek bosta ob dnevu knjige predstavila svojih pet najljubših knjig, Pavel Rupar bo predstavil Maxi dieto, Donald Trump pa bo po Rimskih Toplicah iskal Vatikan. Vse to, razen tisto, za kar bo zmanjkalo časa, zaradi nečesa drugega, kar tukaj sploh ni napisano, v petek dopoldan na Prvem.
Predlog pokojninske reforme je pripravljen za obravnavo v državnem zboru. Ekonomsko-socialni svet je namreč na današnji izredni seji potrdil omenjeni predlog, ki ga je njegova pogajalska skupina usklajevala od septembra lani. Ta med drugim prinaša zvišanje upokojitvene starosti za dve leti, in sicer od leta 2035 naprej, ter postopno zviševanje odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe na 70 odstotkov.
V oddaji tudi:
- Minister Han: rešitve glede omejitve kratkotrajnega najema bomo iskali do začetka junija.
- Kakšna so pričakovanja pogajalcev za mir v Ukrajini?
- Kitajsko zunanje ministrstvo zavrnilo ugibanja o zamrznitvi uvoznih carin na ameriške izdelke.
V oddaji še o naslednjih temah:
- Občinski svet Slovenske Bistrice potrdil rebalans proračuna in omogočil nadaljnje izvajanje naložb.
- Združenje za teritorialno sodelovanje poti prihodnosti želi obuditi železniško povezavo od Ljubljane prek Novega mesta do Karlovca.
- V Ljutomeru se uspešno spoprijemajo z izzivi trajnostne mobilnost. Dijaki dobili kolesarnico.
- V Podčetrtku jutri jubilejni Festival vina in čokolade. Pričakujejo 50 razstavljalcev in več tisoč obiskovalcev.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 17.20 na Prvem.
Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Kdo so nominiranci za nagrado lux in kakšna sta filma Požgana Zemlja in Z ljubeznijo, Hilde? Govorili pa bomo tudi o letošnjem dobitniku nagrade iris za življenjsko delo na področju fotografije.
»Upor ni zgolj oboroženi boj. Ni zgolj nacionalna epopeja. Odpor je najprej neposreden in spontan odgovor na grožnjo razčlovečenja. Je temeljna etična norma, ko so poteptane temeljne vrednote družbenega tkiva. Zgodba o pomoči internirancem iz številnih držav za ceno lastne varnosti dokazuje prav to. Zgodba o koncentracijskem taborišču na Ljubelju, ki je bilo ustanovljeno zaradi gradnje tunela, je zgodovinski in narativni okvir, ki v ospredje postavlja prav tovrstni upor domačinov, ki ni temeljil le na sovraštvu do okupatorja, temveč na spoštovanju človeškega dostojanstva ne glede na nacionalno pripadnost. Nesebična pomoč slovenskih ljudi popolnim neznancem, humanost, ki ji ni primere, ob boku neizmerni krutosti, je vredna vsega spoštovanja. Prav tako kot oboroženi boj, saj se napaja iz temeljne človeškosti in je luč na koncu tunela tudi v najtemnejših časih. S tem sporočilom iz zgodovinskega spomina stopamo tudi v naš čas, ki je vse temnejši, in sporočamo, kako pomembna je zavest o družbeni odgovornosti slehernega med nami, da se kaj takega nikoli več ne zgodi. Konformizem je družbeni problem našega časa. Upor Slovencev, ki ga na podlagi neponarejenih zgodovinskih dejstev ter s pomočjo francoskega dokumentarnega filma, v katerem pričajo preživeli francoskih interniranci, predstavljamo na proslavi, nam je vsem v opomin in vzor,« je zapisal scenarist in režiser prireditve Tomaž Letnar.
Slavnostna govornica na proslavi bo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Janez Ramoveš, ki bo letos septembra dopolnil šestdeset let, že več kot trideset let ustvarja edinstveno in prepoznavno pesniško poetiko, zaznamovano s poljanskim narečjem. Ramoveš je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal leta 1990. V njej pa avtor že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006), Čreda (2010) in Skuz okn streljam kurente (2012). Tudi v tej Ramoveš uporabi poljansko narečje, da na humoren, ponekod pa tudi temačen način upesni lokalne teme. V okviru petkovega ciklusa Na valovih humorja objavljamo nekaj pesmi iz te zbirke v avtorjevi interpretaciji iz leta 2014. V njih še posebej izstopa tematika poljanske doline in njenih zgodb, ki jih piše življenje.
Interpret Janez Ramoveš,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Gašper Loborec,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2025.
