Nočni program bomo začeli z oddajo Obrazi sosednje ulice. Gostja, 27-letna Vanesa Korže iz Poljčan, je sociologinja, ki ji je Mladinski svet Slovenije nedavno izročil nagrado za najboljše magistrsko delo s področja mladih. V nadaljevanju četrtkove noči bomo glasbeni. Najprej, po eni, bosta tukaj Glasbeni radiogram in Peter Vode – pevec, instrumentalist, producent in slikar, ki si je svojo ustvarjalno pot med drugim utrl tudi v Hollywoodu. Njegova zgodba je zgodba vračanja – k sebi, k tišini, h glasbi in barvam. Med drugo in tretjo pa se bomo posvetili še legendarnemu Irskemu glasbeniku Garyju Mooru.
Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.
V ponovljeni Duhovni misli filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc razpravlja o pomenu strokovnega presojanja. Že znameniti zdravnik Hipokrat je opozarjal na skrbno, torej strokovno ravnanje z bolniki.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Prof. dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani nam v tokratni epizodi pomaga razumeti, zakaj si včasih po obroku rečemo, "da vidimo samo še kavč". Tokrat na dlan jemljemo možgane in postprandialno utrujenost.
Bodo skupine v vrtcih ostale povečane za dva otroka, čeprav demografija tega ne zahteva več? To možnost namreč občine uporabljajo kot stalno prakso, čeprav je bila uvedena za izjeme. Tudi nov predlog zakona o vrtcih ohranja ta sistem, sindikat Sviz pa je ta teden začel zbirati podpise za spremembo. Kaj povečano število otrok v oddelkih pomeni za delo vzgojiteljic in vzgojiteljev in kaj za otroke? O tem s Silvijo Komočar, predsednico Skupnosti vrtcev Slovenije.
Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Danes 83. rojstni dan praznuje ameriška pevka, producentka, režiserka, igralka in avtorica Barbra Streisand. Poslušamo jo v skladbi Woman in love.
V kateri slovenski občini je največ prebivalcev bolniško odsotnih? V kateri občini največ odraslih prejema zdravila za sladkorno bolezen in povišan krvni tlak? Kje največ prebivalcev uporablja marihuano? Kje v naši državi so otroci najbolj gibalno spretni in kje najmanj? Prebivalci katere občine so najbolj povezani? Vse te in še druge podatke zbirajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Čeprav nas v Sloveniji živi le dobra dva milijona ljudi, pa smo našo državo razdelili kar na 212 občin. Po površini je največja občina Kočevje. Ta je kar 80-krat večja od najmanjše slovenske občine – to je občina Odranci. Občine se med seboj ne primerjajo samo po naravnih danostih in gospodarskih značilnostih; primerjajo se tudi po zdravju. In katera je občina zdravja 2025? Odgovor v Radiosferi.
Zlata pravila peke na eni ter najpogostejše napake peke na žaru na drugi strani. Kako izbrati pravi žar in kakšno orodje potrebuje žar mojster? Kašna je razlika med posredno in neposredno peko? Kaj pridobimo z dimljenjem? Obisk mesnice ni edina možnost za pripravo jedi na žaru. Na klasičnem, plinskem ali električnem žaru se lahko najdejo tudi sadje, sir, mehkužci, lupinarji in ribe. Bi poskusili pico ali palačinke na žaru? V četrtek zjutraj po deveti na Prvem bo naš gost poznavalec in raziskovalec peke na žaru Matej Stipanič. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.
Naša današnja sogovornica je pred leti že sodelovala na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let, in sicer gre za Zgodbe mojega kraja z lanskim podnaslovom Prva ljubezen. Gospa Kristina Bajec je zapisala lepo zgodbo Najini nebotičniki. Ljubljanski Nebotičnik ji predstavlja simbol njenega in moževega rojstnega mesta, tako zapiše. Rada se spominja mladosti in prvih let z možem. Veseli jo, da so danes kot družina zelo povezani, rada piše in pripoveduje. Gospo Kristino Bajec je obiskala Lucija Fatur.
Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večja težava, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v ponovitvi oddaje, ki jo je pripravil Iztok Konc.
Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Najemanje posojil je danes lahko skoraj hipno. Celo banke jih ponujajo kot hitre kredite. Kljub temu pa najem bančnega posojila zahteva kreditno sposobnost klienta in marsikdo na koncu ostane pred vrati banke. Nekateri se potem zatečejo na splet in tam naletijo na spletno tržnico posojil in številne ponudbe lahko takoj prepoznamo kot tiste, ki sodijo v kategorijo spletnih prevar. O izkušnjah s tovrstnimi spletnimi prevarami, ki jih imajo pri SI-CERT-u, se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom.
Konec marca so minila štiri leta od podpisa pogodbe za graditev drugega tira na odseku Črni Kal–Koper, v začetku maja pa bodo minila štiri leta od podpisa pogodbe za odsek Divača–Črni Kal. Danes na zemljišču pri Dekanih, kjer so 5. maja simbolično zakopali gradbeni stroji, že stoji tir, po njem vozijo delovni vlaki za polaganje tirnic. Če je zgrajenega že več kot 80 odstotkov drugega tira, kaj še ni? Kako turbulentno bo zadnje leto projekta, v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo;
Matej Oset, generalni direktor 2TDK;
Kristjan Mugerli, Kolektor CPG;
Jadran Bajec, predsednik projektnega sveta za civilni nadzor drugega tira;
Gregor Ficko, zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala GZS.
Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Takšnih jabolk danes več ni, le v stari pravljici ga lahko najdete …
Pripoveduje: Zlatko Šugman.
Slovenska pravljica.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
V letu 2016 , ko smo začeli “žive” oddaje, smo v studiu 13 gostili ansamble: Golte; Alpski kvintet; Ansambel Roka Žlindre; Spopad harmonik Miha Debevca in Tomaža Rožanca; Pajdaše; Ansambel Saša Avsenika; Slovenske muzikante; Mlade Pomurce; Ansambel Vihar in Tanjo Podkrižnik in njen trio ter trio MikaNas. 29. decembra leta 2016 pa smo v ciklu ponovitev, ki vam ga od začetka lanskega leta ponujamo v poslušanje, v studio kot zadnjega v letu 2016 povabili ansambel, ki je slišal na ime Sekstakord. Slišal v pretekliku zato, ker ansambel od januarja leta 2022 žal ne obstaja več. Spomin nanj pa je še kako živ in obujamo ga v tokratnem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
25. aprila bo minilo 430 let, odkar je umrl italijanski pesnik Torquato Tasso. Med njegovimi deli je najbolj znana pesnitev Osvobojeni Jeruzalem v dvajsetih spevih. Pesnitev je polna fantastične romantike, tveganj, žrtvovanja in ljubezenskih dogodivščin v času konca prve križarske vojne leta 1099. Odlomke, vključene v oddajo, je pripravil in pesmi prevedel dr. Andrej Capuder.
Bralka Tonja Rahonc,
igralci Andrej Nahtigal, Mirjam Korbar, Petra Govc, Tone Gogala, Slavko Ceijak, Boris Juh in Karel Brišnik,
glasbena oprema Marko Stopar,
ton in montaža Mirko Marinšek,
režija Igor Likar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Posneto v studiih Radia Slovenija v marcu leta 1994.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
V Pesmi v žepu poslušamo zgodbe, ki jih pripovedujejo šansoni. Glasba v njih lahko deluje kot podpora pripovedi, včasih jo dodatno ilustrira, spet drugič pa doda povsem novo plast, kot kontrast ali celo ironični posmeh samim besedam. Pripoved, ki jo podaja besedilo, pritegne našo pozornost, skozi skladbo pa ji z zanimanjem sledimo. Za poslušanje smo izbrali peterico skladb: Balade s ceste v izvedbi Vite Mavrič, Triptih sestre Felicite Primoža Vidoviča, Skova in njegovo rapovsko skladbo s šansonjersko vsebino Balast, Drajnarjuva vampa in šanson Nočna pesm ter futuristično-nostalgični Stari simulator Žiga Bižala.
Angleški pisatelj Anthony Trollope se je rodil 25. aprila 1815, torej pred 210 leti v Londonu, umrl pa decembra 1882. Pod zvoniki Barchestra, roman, iz katerega smo izbrali odlomek za Literarni nokturno, je izšel leta 1857. Trollope je sledil Thackerayevi literarni tradiciji, bil je naklonjen tradicionalnim vrlinam angleškega plemstva in je preziral aroganco višjih srednjih razredov. Toda v romanu Pod zvoniki Barchestra je šibal predvsem angleško cerkev, njene slabosti in nasprotja znotraj nje. Odlomek iz prvega poglavja romana z naslovom Kdo bo novi škof.
