Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Pozdravljen, kljunaš! Kako nenavadna žival si! Videti si kot skupek več živali. Si kosmata raca? Bober s kljunom? Ne, sesalec, ki leže jajca. Samci imate na zadnji nogi ost, ki izloča strup. Zelo rad plavaš.

Pok in Pak se podata v deželo samorogov in oslici Doris pomagata premagovati preizkušnje na poti do tega, da bi postala samoroginja. Doris se izkaže na vseh področjih. Ali se ji bo želja tudi uresničila?

Ker je 25. maj tudi Dan brisače, ki ga po vsem svetu praznujejo ljubitelji kultne knjige Štoparski vodnik po galaksiji, bomo v oddaji Dobo jutro najprej obiskali knjižnico in se zapeljali s potujočimi knjižničarji. Izvedeli bomo kaj je nabiralništvo, se v spomin na nekdanji Dan mladosti sprehodili skozi nostalgične predmete bivše Jugoslavije in vas povabili na Operno noč, Onkoman pa bo moške opozoril na redne preglede prostate.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Teddy že nekaj dni dela v tovarni svojega brata, ki upa, da mu bo tako izbil iz glave bolezensko strast do služkinj. Toda posledice tega vzgojnega ukrepa so hujše za Tovarno gumijevih izdelkov kot za Teddyja. Potem ko se je proizvodnja skoraj ustavila, ker je dovolil, da so grelci ugasnili in se je guma začela sprijemati, so ga postavili v pisarno, kjer lepi plačilne kuverte. Ko v plačilni oddelek pride delavka z raskavimi rokami, ki dišijo po karbolnem milu, Teddy spet izgubi nadzor nad seboj. Delavci, ki so že nekaj časa nezadovoljni zaradi znižanja plač, so zaradi njegovega vedenja tako ogorčeni, da grozijo s stavko. Teddy se zabarikadira v pisarni in pokliče na pomoč. Lord Meldrum odhiti v tovarno v spremstvu Stokesa in Jamesa in z nespretnim pogajanjem samo še prilije olja na ogenj. Stokes se ponudi za posrednika in pogajanja z delavci izpelje tako, da je na koncu lord prisiljen pristati ne le na nekdanje, pač pa celo višje plače.

YOU RANG, M'LORD? / Velika Britanija / 1988–1993
scenarij: David Croft, Jimmy Perry
režija: David Croft, Roy Gould
v glavnih vlogah: Paul Shane (Alf Stokes), Jeffrey Holland (James Twelvetrees), Su Pollard (Ivy Teasdale), Perry Benson (Henry), Barbara New (Mabel), Brenda Cowling (gospodinja Lipton), Donald Hewlett (Lord George Meldrum), Michael Knowles (Teddy Meldrum), Mavis Pugh (Lady Lavender), Susie Brann (Poppy), Catherine Rabett (Cissy), Angela Scoular (Lady Angela Shawcross), John Horsley (Sir Ralph Shawcross), Bill Pertwee (policist Wilson)

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

28-letni podjetnik Rok Gartnar, ki prihaja z družinske kmetije nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, je svoj prvi stroj – pobiralni zgrabljalnik – razvil pri 21 letih, da bi se izognil ročnemu spravilu krme na zahtevnem strmem terenu. Z mlajšima bratoma in sestro ter še z 11 sodelavci danes razvijajo in izdelujejo še tračne obračalnike, gorske cisterne za gnojenje in drugo gorsko kmetijsko mehanizacijo višjega cenovnega razreda. Letno proizvedejo med 250 in 300 izdelkov, njihovi glavni trgi so, poleg Slovenije, Avstrija, Švica, Nemčija, Italija in Francija. Lani so v bližnji dolini kupili opuščeno kmetijo, kjer že gradijo nove poslovne in proizvodne prostore, s katerimi nameravajo potrojiti proizvodne zmogljivosti in omogočiti zaposlitev 250 ljudem.

Na Hirošimo, ki gosti letošnje srečanje voditeljev skupine G7, so ZDA 6. avgusta 1945, torej ob koncu druge svetovne vojne, odvrgle jedrsko bombo. V mestu v spomin na jedrsko tragedijo gori plamen miru, ki bo ugasnil, ko na svetu ne bo več jedrskega orožja. A do tega cilja je še zelo daleč. Trenutno ima jedrsko orožje devet držav na svetu, največ jedrskih konic ima Rusija. V tokratnem Globusu o srečanju voditeljev skupine G7 in o jedrski razorožitvi.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

S pomočjo zvezd so naši predniki potovali, gradili in osmislili minevanje časa. Da bi si razložili nebesno dogajanje, so v svojih verovanjih nebo že davno poselili z bogovi in pošastmi. Koprodukcijska dokumentarna serija tudi s pomočjo prepričljivih animacij pojasnjuje človekovo obsedenost z vesoljem in razkriva, kako se je njegovo razumevanje spreminjalo skozi čas, vse do sodobnega raziskovanja kozmosa na temeljih znanosti, ki je pripeljalo celo do prvega posnetka črne luknje.

2. del: Iskanje središča
V drugem delu raziskujemo, kako se je predstava o položaju Zemlje v glavah znanstvenikov spreminjala skozi čas. Od Ptolemaja, ki je verjel, da je v središču vesolja Zemlja, do Kopernika in Galileja, ki sta vanj postavila Sonce.

ANCIENT SKIES / Velika Britanija, Nemčija, ZDA / 2019 / Režija: Adam Luria

Tokratna tema je prostovoljstvo: v studiu teče beseda z zdravnico Nado Tavčar, ki je več mesecev preživela v bolnišnici v Zambiji in krvodajalcem Štefanom Tomsičem, predsednikom sovodenjske sekcije FIDAS. Uredništvo oddaje Poljanka Doljak, Barbara Ferluga, Jan Leopoli in Ivo Tull. Voditeljica Barbara Ferluga, režija Jan Leopoli.

A Vendégem című adásban a völgyifalui születésű Gerencsér Kálmánról láthatnak portrét.

V oddaji Moj gost si lahko ogledate portret Kálmána Gerencsérja, rojenega v Dolini.

Šestletna Helena se rada igra skrivalnice med trtami, ko je grozdje sladko. Danes bo skupaj s svojo babico in mlajšo sestrico Marijo naredila grozdni sok, ki ima prav posebno moč – lahko obarva jeziček!

V oddaji Počitniški izzivalci z naslovom Kako ujeti val se selimo na čudovite plaže Portugalske, kjer spremljamo 13-letno Miriam, ki je v valovih oceana na deski iskala popolni val. O tem, kako ujeti popolni val na deski in v življenju, se bomo pogovarjali z olimpijko in deskarko na snegu Glorio Kotnik, ki je na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu na Kitajskem osvojila bronasto medaljo v paralelnem veleslalomu, in s štirinajstletno Izajo Potočnik, veliko ljubiteljico morja, deskarko na vodi in plesalko latinskoameriških plesov. Kaj narediti, če popolnega vala oziroma zastavljenega cilja ne ujamemo, in kako si zastaviti dosegljive cilje, nam bo povedala športna psihologija Andreja Holsedl. Učenci iz OŠ Trbovlje pa nam bodo zaupali namig za počitniški potep.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Leta 2050 naj bi bilo na Zemlji 10 milijard ljudi, zato bomo morali pridelati več hrane. Rastline so v naravi izpostavljene ekstremnim vremenskim razmeram in številnim povzročiteljem bolezni, zaradi česa pridelamo manj hrane, kot bi je lahko. Ena od rešitev za zmanjšanje izgube pridelkov so genetski biosenzorji, molekule, ki zaznajo spremembo v rastlinski celici in jo sporočijo z merljivim signalom. Slovenski raziskovalci so s pomočjo teh senzorjev, ki so jih vnesli v rastline krompirja, odkrili signalizacijske celice, ki omogočajo odpornost krompirja proti virusu Y. Kaj razvoj novih metod pomeni za trajnostno kmetijstvo prihodnosti in kako se tega lotiti tudi z vzgojo odpornih sort poljščin?

Dimitri se pridruži Oku pri igri. Toda Oko ni sam: na njegovi glavi sedi ptičica. To je Kuaku, ptica, ki s kljuvanjem odstranjuje mrčes z živali. Z Okom se razume tako dobro, da Dimitri postane ljubosumen.

Ah, neokrnjena narava, svež zrak, pripovedovanje zgodb ob tabornem ognju in peka penic pod zvezdami! Vse to je krasno, toda kje se napolni telefon?

V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Kakšen dan je za vami? Ste izčrpani? Se vam zdi, da bi potrebovali krepak odmerek energije? Danes bomo pripravili prav tako zalogo energije po odmerkih – domače energijske ploščice. Priprava takšnih prigrizkov je sila preprosta in tudi precej cenovno ugodnejša od kupovanja posameznih ploščic. Pa še čudovito darilo za valentinovo so lahko. Granola je sicer mešanica ovsenih kosmičev, oreščkov, semen in medu, ki jo jemo za zajtrk ali prigrizek. Za energijski začetek bomo poskrbeli, ostal pa bo še prostor za aromatično in osvežilno solato s citrusi in feta sirom! Je kdo rekel, da je izčrpan?

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Predstavili bomo dobitnika/dobitnico nagrade desetnica za izvirno otroško in mladinsko leposlovje in repertoar nove gledališke sezone ljubljanske Drame. V Narodni in univerzitetni knjižnici si bomo ogledali razstavo Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne, v ljubljanski Operi pa premiero Jevgenija Onjegina skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega v režiji Vinka Möderndorferja.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Tarči: obisk trgovine in pogled na račune je ob vedno novih podražitvah čedalje večji šok. Kaj je bilo mogoče – glede na prihodke – za 50 evrov kupiti pred desetimi leti, kaj pred letom in kaj danes? Raziskovali smo, koliko so podražitve posledica dviga stroškov in kdo je krizo izkoristil za dodaten dobiček. Marže so pri nekaterih izdelkih tudi več kot 100-odstotne.

V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije.

1. del: Azteki
Azteki so v samo nekaj desetletjih postali velesila v Srednji Ameriki. V središču azteškega imperija je bilo plavajoče pravljično mesto sredi jezera. Azteški vladarji so bili spretni državniki. Vse v njihovem kraljestvu je bilo popolno urejeno. Toda ta visoka kultura je imela tudi temno plat. Srhljive obrede v čast bogov.

CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Carsten Obländer, Anja Reiss

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Jorge Bucay, eden najbolj priznanih psihoanalitikov, je zaslovel predvsem z zgodbami, v katerih lahko bralci jasneje vidijo resnico o sebi in svetu. Slovenijo je obiskal že večkrat. Tokrat prihaja k nam s sinom Demiánom, ki je prav tako psihoanalitik. Za Televizijo Slovenija bosta v posebni oddaji Odmevi plus, v četrtek 25. maja, spregovorila o sreči in odnosih, ki nas zaznamujejo, predvsem med starši in otroki. Oddajo pripravlja Vida Petrovčič.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Obiskali smo 18. arhitekturni bienale, ki poteka v Benetkah. Tokrat so v središču glavne razstave afriške države, obiskali smo tudi naš nacionalni paviljon. Razstava z naslovom +/- 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture obravnava odnos med arhitekturno zasnovo stavbe in njeno energetsko učinkovitostjo. Ogledali smo si zadnjo premiero te sezone v ljubljanski Operi. Jevgenij Onjegin je Puškinova literarna mojstrovina, prelita v operno uspešnico skladatelja Čajkovskega, ki jo je režiral Vinko Möderndorfer. Z njim smo se pogovarjali tudi o zakulisju nastanka te uprizoritve. Bili smo v Galeriji Photon, kjer predstavljajo dela osmih fotografov, članov skupine Fotogrupa ŠOLT. Skupina je bila ustanovljena pred šestdesetimi leti in je odločilno vplivala na razvoj fotografije pri nas. Pogovarjali smo se s pionirjem jugoslovanske elektronske glasbe Miho Kraljem, ki je po 38 letih izdal nov album Parallel Mirror in ga predstavil v polnem Kinu Šiška. Še ena glasbena legenda je z nami spregovorila o svoji ustvarjalni poti: David Thomas, osrednji mislec in skladatelj skupine Pere Ubu, katere zvrst so označevali kar kot umetniški punk.

Pretresljiv film znamenite poljske režiserke Agnieszke Holland o prikrivanju in razkritju velike lakote v Ukrajini v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je zaradi nasilnega odvzema pridelka žit umrlo več milijonov ljudi. Grozljiv genocid nad ukrajinskim narodom se je v zgodovino zapisal kot gladomor in predstavlja enega najokrutnejših dejanj Stalinove diktature.

Leto 1933. Gareth Jones je ambiciozen valižanski novinar, ki je pravkar zaslovel zaradi intervjuja z Adolfom Hitlerjem. Zavoljo dobrih zvez v vrhu britanske politike dobi uradno dovoljenje za pot v Sovjetsko zvezo. Poskuša narediti ekskluzivni intervju s Stalinom in spisati obsežno reportažo o napredku sovjetske ekonomije, s poudarkom na domnevno izjemno uspešnem petletnem gospodarskem načrtu, popularno poimenovanem petletka.

Jones ima dovoljenje za bivanje na področju Moskve, vendar ilegalno odpotuje v Ukrajino, saj sliši, da opevana petletka le ni tak gospodarski čudež, kot ga predstavljajo sovjetski mediji. Tam naleti na grozljive razmere: t. i. žitnica Evrope je polna povsem praznih vasi in stradajočih prebivalcev. Zaradi nasilnega odvzema pridelka žit je kmečko prebivalstvo prignano na rob eksistence, ljudje umirajo ob polnih kaščah, pojavlja se celo kanibalizem.

Po povratku v Veliko Britanijo si Jones prizadeva seznaniti svetovno javnost s svojimi razkritji. Resnica je tako grozljiva, da ga marsikje preprosto ne jemljejo resno. Prav tako je na delu zelo učinkovita sovjetska protipropaganda.

Originalni naslov: MR. JONES
Leto produkcije: 2019
Država: koprodukcija
Žanr: biografska drama
Režija: Agnieszka Holland
Scenarij: Andrea Chalupa
Igrajo: James Norton, Vanessa Kirby, Peter Sarsgaard, Kenneth Cranham

Leta 2050 naj bi bilo na Zemlji 10 milijard ljudi, zato bomo morali pridelati več hrane. Rastline so v naravi izpostavljene ekstremnim vremenskim razmeram in številnim povzročiteljem bolezni, zaradi česa pridelamo manj hrane, kot bi je lahko. Ena od rešitev za zmanjšanje izgube pridelkov so genetski biosenzorji, molekule, ki zaznajo spremembo v rastlinski celici in jo sporočijo z merljivim signalom. Slovenski raziskovalci so s pomočjo teh senzorjev, ki so jih vnesli v rastline krompirja, odkrili signalizacijske celice, ki omogočajo odpornost krompirja proti virusu Y. Kaj razvoj novih metod pomeni za trajnostno kmetijstvo prihodnosti in kako se tega lotiti tudi z vzgojo odpornih sort poljščin?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Predstavili bomo dobitnika/dobitnico nagrade desetnica za izvirno otroško in mladinsko leposlovje in repertoar nove gledališke sezone ljubljanske Drame. V Narodni in univerzitetni knjižnici si bomo ogledali razstavo Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne, v ljubljanski Operi pa premiero Jevgenija Onjegina skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega v režiji Vinka Möderndorferja.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.