Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Poštarka Hermina med dostavljanjem pošte bere knjigo. Pošta konča v napačnih rokah: računi, ljubezenska pisma, vse je pomešano! Župan odloči, da bo pošto raznašal veveriček Bernard ...
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. Za vse udeležence v prometu svetujemo v prometnih minutah. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja. Po deveti uri razrešujemo dileme o življenjskih temah, ki se dotikajo nas vseh, ponudimo vam tudi vrtne nasvete, jutro pa zaključimo s pregledom družabne kronike. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
James Twelvetrees, lakaj pri Meldrumovih, veliko da na svoje poštenje in moralne vrednote. Svoje vrline pojasnjuje z dobro vzgojo in zgledom svojega očeta, pridigarja. Potem pa se nekega večera ta oče pojavi na vratih, razcapan in sestradan. Izkaže se, da sploh ni pridigar, pač pa neuspešen mali lopov, ki zdaj beži tako pred policijo kot pred pajdaši. James je prisiljen priznati resnico najprej Ivy, potem pa še drugim služabnikom. Stokes uredi, da bo Jamesov oče lahko z ladjo naskrivaj odšel na tuje. Seveda pa se pred srečnim razpletom dogajanje nekajkrat dramatično zatakne. Tudi zato, ker je lady Lavender prepričana, da je neugledni obiskovalec njen snubec izpred 40 let, in hoče na vsak način pobegniti skupaj z njim.
YOU RANG, M'LORD? / Velika Britanija / 1988–1993
scenarij: David Croft, Jimmy Perry
režija: David Croft, Roy Gould
v glavnih vlogah: Paul Shane (Alf Stokes), Jeffrey Holland (James Twelvetrees), Su Pollard (Ivy Teasdale), Perry Benson (Henry), Barbara New (Mabel), Brenda Cowling (gospodinja Lipton), Donald Hewlett (Lord George Meldrum), Michael Knowles (Teddy Meldrum), Mavis Pugh (Lady Lavender), Susie Brann (Poppy), Catherine Rabett (Cissy), Angela Scoular (Lady Angela Shawcross), John Horsley (Sir Ralph Shawcross), Bill Pertwee (policist Wilson)
Digitalizacija ni prihodnost, temveč sedanjost; lanskoletna epidemija pa je vse nas soočila z dejstvom, da je digitalizacija tako javne uprave, kot tudi podjetij in nenazadnje našega vsakdanjega življenja neizbežen proces. V oddaji nas bo tako zanimalo, kakšna je naša splošna digitalna pismenost in kakšne so naše digitalne kompetence, kje smo kot država (digitalna strategija 2030), katera področja so že digitalizirana in katera bodo morala biti v kratkem; zakaj sta informatika in računalništvo tako obstranska predmeta v osnovnih in srednjih šolah in ali izobražujemo dovolj poklicev, ki bodo ustrezali novim delovnim mestom? Zakaj je digitalizacija (vpeljevanje industrije 4.0.) nujna in kakšni so stranski učinki tega? In nenazadnje, je digitalizacija pravična za vse, zakaj je digitalizacija ključ do večje blaginje nas vseh in kaj bomo (poleg večje produktivnosti) še imeli od digitalizacije - nemara tudi kakovostnejše življenje z več prostega časa?
Preverili bomo, ali so bili covidni ukrepi butasti, kot pravi Urška Klakočar Zupančič, ki s konjem ni mogla v drugo občino. Kakšno sporočilo je vrnitev plačanih kazni? Gre za popravo krivic ali za nagrado protestnikom, ki so rušili Janševo vlado? V oddaji tudi o tem, kam se nagiba Nova Slovenija.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Alexander Armstrong raziskuje Islandijo ‒ deželo ledenikov, gejzirjev in poletij, ko sonce nikoli ne zaide. Dih jemajoča pokrajina in edinstvena kultura Islandije sta ta nekoč negostoljuben otok spremenili v priljubljeno turistično destinacijo.
3. del:
Alexander Armstrong v tretjem, zadnjem delu potovanja po Islandiji obišče največji evropski ledenik in si od blizu ogleda tudi ledene gore, ki se lomijo od njega in plavajo v morju. Nato odide na otok Heimaey, kjer si ogleda star običaj, ki zahteva veliko poguma in spretnosti. Obišče tudi zavetišče za beluge ali bele kite ter prekrasno in nevarno črno plažo. Tam spozna ovčjega pastirja, ki ga povabi na poslovilno kosilo.
ICELAND WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ed Venner
Obiskali smo 18. arhitekturni bienale, ki poteka v Benetkah. Tokrat so v središču glavne razstave afriške države, obiskali smo tudi naš nacionalni paviljon. Razstava z naslovom +/- 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture obravnava odnos med arhitekturno zasnovo stavbe in njeno energetsko učinkovitostjo. Ogledali smo si zadnjo premiero te sezone v ljubljanski Operi. Jevgenij Onjegin je Puškinova literarna mojstrovina, prelita v operno uspešnico skladatelja Čajkovskega, ki jo je režiral Vinko Möderndorfer. Z njim smo se pogovarjali tudi o zakulisju nastanka te uprizoritve. Bili smo v Galeriji Photon, kjer predstavljajo dela osmih fotografov, članov skupine Fotogrupa ŠOLT. Skupina je bila ustanovljena pred šestdesetimi leti in je odločilno vplivala na razvoj fotografije pri nas. Pogovarjali smo se s pionirjem jugoslovanske elektronske glasbe Miho Kraljem, ki je po 38 letih izdal nov album Parallel Mirror in ga predstavil v polnem Kinu Šiška. Še ena glasbena legenda je z nami spregovorila o svoji ustvarjalni poti: David Thomas, osrednji mislec in skladatelj skupine Pere Ubu, katere zvrst so označevali kar kot umetniški punk.
- megállapodás a Szlovén Kormány és a két nemzetiségi országgyűlési képviselő között;
- díjban részesült Šooš Peter szakdolgozata;
- Vissza a természethez – műhelymunkák;
- TUTU GRAND PRIX nemzetközi balettverseny Lendván;
- A szkíták nyomában – kerámiakiállítás;
- Iskolapad: a Talent Lab projekt.
Vsebina oddaje:
- sporazum med slovensko vlado in parlamentarnima poslancema narodnih skupnosti;
- nagrada za magistrsko nalogo Petra Šooša;
- Nazaj k naravi – delavnice;
- mednarodno baletno tekmovanje TUTU GRAND PRIX v Lendavi;
- Po sledeh Skitov – razstava keramike;
- rubrika Šolska klop: projekt Talent Lab.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici.
Lina Akif je mlada slovenska igralka sudansko-madžarskih korenin. Čeprav je Slovenka, se ne počuti kot Slovenka. Z igro želi preseči svoje in družbene omejitve, povezane z barvo svoje kože.
Serija TV vinjet prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni.
Josip Mantuani je starosta slovenskih umetnostnih zgodovinarjev in oče muzikologije. Svetu je predstavil Jakoba Gallusa. Bil je ravnatelj Deželnega muzeja v Ljubljani, kjer je zasnoval celovit sistem ravnanja z zbirkami in povzdignil pomen varovanja kulturne dediščine.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Film Anbot je zgodba o kraških traviščih, z vrstami najbogatejšem tipu naravnega okolja na naši celini. Suha kraška travišča so najstarejša kulturna krajina v Evropi in edinstven primer sožitja med človekom in naravo. Razvila so se v stoletjih krčenja prvotnega gozda in sonaravne paše, danes pa jih zaradi opuščanja kmetovanja močno ogroža zaraščanje. Film spremlja trud za ohranjanje in ponovno vzpostavljanje travišč v okviru projekta Za Kras, ki ga denarno podpira Evropski sklad za regionalni razvoj. Zgodbo v filmu spremljamo z očmi ljudi, ki so vsak po svoje povezani s kraškimi travišči, kar osvetljuje njihovo ključno vlogo v tradiciji Krasa.
Pozdravljena, svinja bradavičarka! Živiš v savani. Iz ust ti molijo veliki čekani, na vrhu glave pa imaš lepo grivo. Hodiš po vseh štirih, tvoja dlaka je sive ali rjave barve. Spadaš v isto družino kot pujsi in divje svinje. Ime si dobila po bradavicah, ki rastejo na glavah samcev.
Pak se boji velikih kosmatih pajkov, ki se včasih znajdejo v njegovi kleti. S Pokom se odpravita v Mančo, deželo, po kateri sta potovala Don Kihot in Sančo Pansa. Pak spozna, da ni pogumen tisti, ki ga ni strah, ampak tisti, ki se zmore s strahom spoprijeti.
Cmokci odkrijejo gugalnico. Preizkusijo jo in ugotovijo, kako lahko s svojo težo in gibanjem pripomorejo, da cmokec, ki je na drugem koncu gugalnice, poleti.
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.
Malo pa se že pozna tale pomlad, ki trka na vrata. Dnevi se počasi daljšajo in nekje v daljavi se nam obetajo že prvi pikniki. In če ob piknikih številni pomislijo na čevapčiče, so Maši ljube tudi jedi, ki se kuhajo v kotličkih, prav lepo pa zadišijo tudi doma, v povsem navadnem loncu. Bograč je sicer jed za posebne priložnosti, kuhali so ga ob velikih kmečkih opravilih, ko se je zbrala večja družba, ob žetvi ali trgatvi. Zato so ga običajno pripravljali v kotličkih. Od tod tudi njegovo ime, ki v madžarskem jeziku pomeni »(bakren) kotlič«, izpeljanka iz turške besede »bakır« oz. »baker«: bakrič, bograč. Jedli ga bomo z domačimi pletenicami, ki jim pravijo »pereci«. Pereci spadajo v družino prepletenih kruhov, podobno kot primorski velikonočni ptički ali večje pletenice in vrtanki. Zaradi prepletenosti dobijo prijetno vlaknato strukturo in težko se jim je upreti.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
V Kranju se danes odpira BIEN – bienale tekstilne umetnosti. Ogledali smo si tri razstave v galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki: Temni časi avtorja Vadima Fiškina, Krhek svet kiparke Metke Kavčič in Moderna, nacionalno in njeni slovenski sopotniki začetnice srbskega modernizma Nadežde Petrović. V mariborski Kibeli pa iztekajočo razstavo kiparja Marijana Mirta.
Sodna drama in triler. Srednješolka Dolores je edina obtožena za brutalni umor najboljše prijateljice. Primer so prevzeli mediji in ga razkričali po vsej državi. Oče, mati in sploh vsa družina stojijo Dolores ob strani, a pritiski od zunaj so vse hujši. Dolores je glavna obtoženka predvsem zato, ker naj bi imela motiv; umorjena prijateljica je namreč poskrbela za objavo posnetka, na katerem Dolores seksa. Dolores sicer priča, da je žrtvi odpustila in da je ni ona umorila. Toda sodno preganjanje se stopnjuje in gonja v medijih ne preneha. Dolores je vse bolj stisnjena v kot in še sama ne ve več, kaj se je tistega usodnega večera v resnici zgodilo.
ACUSADA / THE ACCUSED / ARG, MEHIKA / 2018
Režija: Gonzalo Tobal / Scenarij: Ulises Porra, Gonzalo Tobal / Igrajo: Lali Espósito, Emilio Vodanovich, Leonardo Sbaraglia, Inés Estévez, Fernando Margenet, Marcellino Castellani, Juan Pablo Colombo, Margarita Molfino, Laura Casalongue, Ana Carolina García, Clarisa Korovsky, Daniel Fanego …
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Tokrat bo gostja oddaje Ifigenija Simonović, pesnica, esejistka, prevajalka, umetniška oblikovalka gline in poslikanega pohištva, ki je pred kratkim praznovala 70. rojstni dan. Njen pesniški opus prepoznamo po tem, da je neločljivo povezan z življenjsko izkušnjo, bralke in bralci so ga vzeli za svojega tudi zato, ker je brezkompromisno iskren. Ob jubileju je izšlo več avtoričinih del, med njimi tudi pesniška zbirka Bi bila drevo in knjiga esejev Pisanje, žganje, iskanje. Ifigenija Simonović bo med drugim spregovorila tudi o travmatični izkušnji, ki jo je zaznamovala v otroštvu, in o tem, kako skuša drugim pomagati pri premagovanju travm in stisk.
Pogovor bo vodila Alenka Zor Simoniti.
Film Anbot je zgodba o kraških traviščih, z vrstami najbogatejšem tipu naravnega okolja na naši celini. Suha kraška travišča so najstarejša kulturna krajina v Evropi in edinstven primer sožitja med človekom in naravo. Razvila so se v stoletjih krčenja prvotnega gozda in sonaravne paše, danes pa jih zaradi opuščanja kmetovanja močno ogroža zaraščanje. Film spremlja trud za ohranjanje in ponovno vzpostavljanje travišč v okviru projekta Za Kras, ki ga denarno podpira Evropski sklad za regionalni razvoj. Zgodbo v filmu spremljamo z očmi ljudi, ki so vsak po svoje povezani s kraškimi travišči, kar osvetljuje njihovo ključno vlogo v tradiciji Krasa.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
V Kranju se danes odpira BIEN – bienale tekstilne umetnosti. Ogledali smo si tri razstave v galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki: Temni časi avtorja Vadima Fiškina, Krhek svet kiparke Metke Kavčič in Moderna, nacionalno in njeni slovenski sopotniki začetnice srbskega modernizma Nadežde Petrović. V mariborski Kibeli pa iztekajočo razstavo kiparja Marijana Mirta.
