Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Nocoj bomo v Kulturi med drugim obiskali tudi Dneve poezije in vina na Petanjcih, ki letos v ospredje postavlja Južno Korejo. Začenja se festival kratkega filma FeKK. Ob desetletnici obstoja so si prireditelji izbrali slogan To ni faza, s katerim želijo poudariti, da se je festival iz skromnih začetkov razvil v prepoznaven kulturni dogodek, posvečen kratkemu filmu.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Nona otrokom pove zgodbico o zimski pošasti. Malčki brž zaspijo, drugo jutro pa presenečeni ugotovijo, da je očka izginil iz kostanja. Pred drevesom so čudne sledi, gozd stresa nenavadno hrumenje. Je očka ugrabila skrivnostna pošast, da bi se igrala z njim? Vse kaže, da ga bo treba rešiti, in to čim prej.
Oddaja Dobro jutro bo z vami tudi v poletnih mesecih! Pripravili smo izbor najbolj zanimivih in odmevnih tem, ki smo jih predstavili gledalcem v pretekli sezoni. Tudi poleti nas lahko spremljate vsak delovnik med 7.00 in 9.00!
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do vrtičkarskih in prehranskih nasvetov.
V šoli po novem vsi jedo samo še kakavne piškote. Brez njih jim ni več živeti in Mario je besen, ko nekdo ukrade njegov zavitek. Nemudoma najame Nezmotljive, ki pa so ta dan nekoliko raztreseni. Ezra se trudi razširiti glas o detektivski agenciji, Maudie pa se zanima za nove veščine. Navduši jo tudi sošolka, ki je le redko pri pouku, ker trenira gimnastiko. Ta dan ima v šoli tudi ona kakavne piškote, čeprav jih ne sme jesti.
Oakley se pošali s Harryjem, ponoči ga posname. Ko se ta zjutraj zbudi, ne ve, zakaj ga brat in oče čudno gledata. Jordan ugotavlja, da skupina ne dobiva dovolj sledilcev. Fantom predlaga, naj oboževalce nasmejejo. To je voda na Oakleyjev mlin – na družbenih omrežjih bodo objavili njegov posnetek.
V 21. oddaji se za vstopnico v četrtfinale Malih sivih celic potegujejo Anika, Klara in Jernej iz OŠ Dobje (rumeni) ter Ana, Matija in Voranc iz OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica (vijoličniHitrih lončkih pa Tita, Tinkara in Zala iz OŠ Zbora odposlancev Kočevje ter Leja, Rok in Vid iz OŠ Stranje. Juš se preseli v prihodnost, Rok se igra z vetrom, tekmovalci pa se hitro sprehajajo po parkih in računajo, pri algoritmih pojejo ljudske pesmi, med vprašanji pa podeljujejo nagrade, prebirajo lažne novice in zbijajo vročino. Kdo zagospodari labirintu in zakaj se spominjamo dreves, poglejte v oddaji.
Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Argo je po definiciji govorica zelo specifičnih, zaprtih družbenih skupin. Nekdaj je veljal za jezik socialnega dna - marginalnih skupin, kot so kriminalci, tatovi, prostitutke, berači. Danes argo iz margine prehaja v pop kulturo in postaja med mladimi izredno popularen …
»Argo je neke vrste obrambni mehanizem pred tem, da bi tujci razumeli kaj se v neki zaprti skupini dogaja. V skupini nastopa kot povezovalni dejavnik zaradi katerega ta skupina sebe pokaže kot izjemno,« nam razloži kulturni antropolog, prof. dr. RAJKO MURŠIČ, kot Mariborčan zavezan štajerskemu argóju.
S postavitvijo anonimne FB in IG strani »ŠTAJERSKI ARGO«, katerima je sledil še izid slovarja, je priljubljenost mariborskega lokalnega govora narastla, postal je tržno, še bolj pa simbolno zanimiv.
ZORAN PREDIN se spominja časov, ko so bili LAČNI FRANZ eni redkih rock bandov, ki se svoje provincialne govorice niso sramovali. Danes je vse več mladih ustvarjalnih Mariborčanov na svoj lokalni govor ponosnih, v kar nas prepričajo zgovorni člani treh prepoznavnih mariborskih rock zasedb: HAPPY OL' McWEASEL, ALO!STARI in LEONART.
Dokumentarni film nam štajerski argo poleg odlične glasbe približa tudi z animiranimi ilustracijami mlade avtorice Mine Pavlin Nardin, ki je z zabavnimi karakterji klepetavih golobov oz. mestnih ptičev upodobila samosvojo identiteto urbane mladine.
27. oktobra 1986 so se na pobudo papeža Janeza Pavla II. v Assisiju zbrali predstavniki vseh velikih svetovnih religij in molili za mir. Navdih za molitveno srečanje je bil sv. Frančišek, ki predstavlja simbol miru, sprave in bratstva. Je človek za vse čase, saj s svojim mišljenjem, duhovnostjo, delom in življenjem nagovarja tudi današnji čas. Iz molitvenega srečanja in želje za mir v svetu se je rodil duh Assisija, svetovno molitveno gibanje, ki živi in raste že tri desetletja.
Gostje v oddaji Prisluhnimo tišini bodo tokrat glasbeniki, ki jih je na karierni poti zaradi prevelike izpostavljenosti glasni glasbi doletel tinitus – nadležen zvok in piskanje v ušesih. Vabljeni k ogledu oddaje, ki jo namenjamo svetovnemu dnevu sluha, v kateri bodo znanci z glasbenih odrov spregovorili o številnih izzivih, s katerimi se spoprijemajo ljudje s težavami s sluhom.
Tednik tudi poleti prinaša nove zgodbe tedna:
Pomlad študentskih gibanj. Pogovor z novinarko Anko Pirš. Odlomek iz prispevka Koga bi imeli za soseda? Francoski kralji v Sloveniji. Odlomek iz prispevka o Goranu Dragiću.
Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
V koroškem pejsažu je nebo iztisnjeno, če hočeš videti horizont, moraš pogledati gor. Zato je GUSTAV GNAMUŠ sprva slikal barvita polja, nato pa so njegove slike postale vse bolj monokromne, enobarvne. Čeprav je platno videti kot ena sama barvna površina, je med središčem in robom tudi do devet barvnih prehodov. Zanima ga absolutno, razsrediščenost, lebdenje; slike, ki se spreminjajo ob potovanju dnevne svetlobe. Ob pogledu na japonski vrt pred njegovim ateljejem nastajajo barviti akvareli svetlobnih impresij, ki jih žareče sonce ustvari na bambusovih bilkah.
V ozadju slik so procesi, za vidnim obstaja nevidna plast. KSENIJA ČERČE jemlje spodbude iz videa, fotografije, performansa in land-arta ter jih potaplja v slike. Zanimajo jo kopije kopij, po vzoru renesančnega slikarstva išče skriti madež, ki vodi v razumevanje slike. Risbe iz skicirk prenaša na pozlačene ro-bove knjig. Pomemben motiv na novejših slikah so dežniki. Del njenega ustvarjanja pa so tudi zvočni videoambienti, v katerih nas v zatemnjenem prostoru nagovorijo projekcije lebdečih meduz.
Ksenija Čerče je študirala pri Gustavu Gnamušu, zdaj tudi sama poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Ustvarjata razsežna platna, v katera se potopita med ustvarjanjem, k vstopu v gosto barvo pa povabita tudi gledalca.
Skupina gimnazijcev iz Krškega se, pod pokroviteljstvom svojega gorniškega mentorja Mateja Mlakarja, odloči za klasičen gorniški vzpon v visokogorju. Med vzponom na dvatisočaka, preizkušajo svoj avanturistični duh, prevzemajo odgovornost, premikajo lastne meje, si drznejo in zmorejo hkrati pa tudi spoznavajo smisel svojega cilja. Med ekipo in mentorjem se utrjuje iskreno prijateljstvo ter Naveza, ki poleg preživete izkušnje ter širjenja obzorij marsikomu prinaša tudi nove začetke.
Družina v Krščanski adventistični cerkvi, Nova izdaja Svetega pisma
Vera v družini vernikov Krščanske adventistične cerkve prežema vse njihovo življenje. Poseben dan je sobota, ki jo posvečujejo, saj je dan počitka, bogoslužja in službe v skladu z Jezusovim naukom in njegovimi deli.
Pri Založbi Družina je izšel novi prevod Svetega pisma z bogatimi opombami po zgledu francoske Jeruzalemske biblije. Novo izdajo sta predstavila dddr. Jože Krašovec in br. dr. Miran Špelič.
A Barangolások adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Fejér megyei városok és a Gyomaendrőd című epizódot láthatják.
V oddaji Potepanja si lahko s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! ogledate epizodi z naslovom Mesta Županije Fejér in Gyomaendrőd.
Christophova preiskava na Tajskem se ustavi, zato Lindo po telefonu prosi za vzorec Karlove DNK. Linda in Dirk na skrivaj vstopita v Karlovo sobo in vzameta nekaj njegovih las. A Dirk tam izgubi vijak z invalidskega vozička.
Lucy upa, da bosta z Belo po razhodu ostala prijatelja. Bela to upanje hitro zatre, ko ji žalostno, a odločno pojasni, da se bo umaknil iz agencije.
Po ponesrečeni sladici Alfons ne želi zlahka obupati in Hildegard obljubi pečenko. Sprva gre vse po načrtu, potem pa zaspi, ko mora pečenka iz pečice. Odloči se, da bo poiskal pomoč, Hildegard pa njegovo kuhanje nadvse pohvali.
Franzi želi spodbuditi uspeh jabolčnika in poskuša Roberta prepričati, naj ga uporabi v restavraciji. Robert je sprva skeptičen, nato pa se odloči uresničiti njeno zamisel.
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Kaj je skrivnostni glas, ki odgovarja Zmediju? In kako bo netopirček našel pot v temi? Kaj pa, če je glas odmev, ta pa način, kako se netopir znajde v okolju?
Watzmann (Mittelspitze) je 2713 m visoka gora in predstavlja vrh gorskega masiva Watzmann. Watzmann je tretja najvišja nemška gora oziroma prva najvišja, ki je v celoti na nemškem ozemlju.
Od leta 1978 sodi Watzmann v samo osrčje edinega alpskega narodnega parka v Nemčiji.
Bavarska televizija se je s kamero pridružila podvigu 12 letnega Korbiniana, ki je za darilo prejel Watzmannovo presenečenje – prečenje te Kraljevske gore, kot Watzmann imenujejo domačini. Na poti pa so srečali mnogo drugih planincev, očaranih nad pokrajino in vrhovi, ki se vzpenjajo k nebu.
Dnevna soba. Tema: materinstvo. Gostji Miša Molk in Ula Furlan.
Prvi gostji pogovorne oddaje Dnevna soba sta mati in hči, Miša Molk in Ula Furlan. O njunem odnosu, kako se je ta spreminjal in oblikoval skozi leta ter o preizkušnjah, ki jih je pisalo njuno življenje. In seveda o pasteh, ki jih prinaša medijska izpostavljenost. V torek, dan po materinskem dnevu, ob 17.55 na prvem sporedu TV Slovenija.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
James je na urjenju v RAF-u in si obupano želi videti Helen za božič. Toda gospa Hall in Siegfried sta odločno proti temu, da bi visoko noseča Helen potovala 50 km daleč k Jamesu, nadrejeni pa Jamesu ne dovoli z oporišča. Ga. Hall tudi to leto pripravi božično večerjo, da bi v teh hudih časih povezala skupnost. Carmody ima bližnje srečanje s psom. James rešuje poškodovano ptico.
ALL CREATURES GREAT AND SMALL (IV.) / 2023 / Velika Britanija
Scenarij: Ben Vanstone
Režiser: Bryan Percival
V glavnih vlogah: Anna Madeley, Samuel West, Nicholas Ralph, Rachel Shenton, Paul Hilton, Billy Hickey, Chris Coniston, Keith Hyland
Dokumentarni film ''Tipično slovensko: kozolci'' (scenarij Milica Prešeren, režija Boštjan Vrhovec) pripoveduje zgodbe o ljudeh, o starih in novih kozolcih, o tistem, kar se z njimi dogaja danes in obeta jutri, o tipično slovenskem.
Kako živijo in umirajo naši kozolci? Kdo jih sploh še uporablja in za kaj? Kako jih gradijo? Kakšna je njihova usoda in kako to, da je v tako majhni deželi tako veliko različnih vrst kozolcev? Bodo ostali le pomniki preteklosti ali se jim obeta tudi nova namembnost?
Kozolci - posebnost, ki bi to morala tudi ostati.
Jugovzhodno Azijo v Evropi poznamo predvsem kot čudovit turistični cilj. Toda ta barviti, multietnični del Azije z rastočim prebivalstvom, ugodno gospodarsko rastjo in številnimi problemi je tudi območje, kjer se za vpliv spopadata prvi velesili sveta ZDA in Kitajska. Kaj so izzivi in težave jugovzhodne Azije, s katerimi se spopadajo mali ljudje? Skozi oči dopisnice Karmen Švegl.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Sodnemu spopadu za zaklad s potopljene ladje Fortuna ni videti konca. Álexa pošljejo v Washington, kjer naj bi pripravil vse potrebno za prevoz tovora v Španijo. Toda izkaže se, da ima lovec na zaklade Frank Wild v rokavu še enega asa: podkupil je ameriškega senatorja, ki bi lahko dosegel spremembo zakona, s katero bi najdeno bogastvo prisodili Wildu. Nakano je treba preprečiti. Na pomoč priskoči žena odvetnika Jonasa. Álex pa ugotovi, da ga zasledujejo in da ima prste vmes španski veleposlanik.
LA FORTUNA / Španija, ZDA / 2021
Scenarij: Alejandro Amenábar, Alejandro Hernández
Režija: Alejandro Amenábar
V glavnih vlogah: Stanley Tucci, Álvaro Mel, Ana Polvorosa, T'nia Miller, Clarke Peters, Karra Elejalde, Manolo Solo, Pedro Casablanc, Blanca Portillo, Pilar Berges, Lelé Guillén
Pravnika in sociologa prof. dr. Nika Toša poznajo mnoge generacije študentov Fakultete za družbene vede, širša javnost pa ga pozna kot ustanovitelja in predstojnika Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Prva dva od štirih delov oddaje sta skozi njegove spomine ter spomine njegovih prednikov zanimiva kronika življenja na Slovenskem v zadnjem stoletju na njegovi življenjski poti od Maribora prek Celja v Ljubljano, med osebnostmi, katerih zgodbe se (tudi z dragocenimi dokumentarnimi posnetki) vpletajo v pripoved, pa so tudi polkovnik kraljeve vojske Draža Mihailovič, major Mirko Bitenc, pisatelj in dramatik Ivan Mrak in njegova žena, kiparka Karla Bulovčeva, stric in teta Nika Toša, družina Mrak, iz katere izhaja Toševa mama, slikar in olimpijec Tošo Primožič in mnogi drugi. Tretji in četrti del Spominov Nika Toša sta posvečena razvoju slovenske in jugoslovanske družbe skozi izsledke raziskav javnega mnenja in spet se v pripoved vpleta cela galerija slovenskih, jugoslovanskih in evropskih osebnosti s tega področja. Danes oseminosemdesetletni letni profesor Niko Toš je izjemen pripovednik in tehten premišljevalec o družbi in času, ki ga živimo, zato mu je vsekakor vredno prisluhniti.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.