Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Pokrajinskem muzeju Koper smo bili na večeru, posvečenem 111. obletnici rojstva pisatelja Borisa Pahorja, pogledali smo tudi na odprtje festivala Vilenica, na katerem je avtor v fokusu Dušan Šarotar. Ob začetku šolskega leta smo prelistali štiri nove čebelice Založbe Mladinska knjiga, pogledali pa smo tudi na odprtje Blejskega strateškega foruma. Opozarjamo na jutrišnjo projekcijo kultnega filma Samorastniki, ki ga je leta 1963 posnel režiser Igor Pretnar. Mineva namreč 100 let od njegovega rojstva.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Egon in Ajda v predalu odkrijeta nenavaden zemljevid. Zdi se, da ga je narisala Ajdina mama, in na njem označila, kje je skrit zaklad. Njegovo iskanje je kot nalašč za prijatelja, ki se takoj podata na novo pustolovščino. Pa bosta našla skrito dragocenost?
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
V oddaji bodo predstavljeni edinstveni in slastni recepti. Avtor oddaje Z vrta na mizo in kuharski mojster Primož Dolničar bo s svojo premično kuhinjo, potoval po Sloveniji in s kulinaričnega vidika predstavljal naše pokrajine. Iz ekološko pridelanih sestavin lokalnih pridelovalcev, kmetov ali vrtičkarjev, bo tradicionalne jedi in domače sestavine predstavljal na "sodobnih krožnikih". Vse uporabljene sestavine bodo sezonske, vedno sveže, domače in ekološko pridelane. Kuhar bo v oddaji vse jedi pripravljal s čisto tradicionalnim načinom priprave kot tudi s pomočjo sodobnih kuharskih tehnologij.
Dolgotrajna oskrba je namenjena ljudem, ki v daljšem obdobju ali za stalno potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih opravil. Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša štiri temeljne pravice: pravico do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek, obenem pa še dodatni pravici: e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Več o uveljavljanju dolgotrajne oskrbe, upravičencih, komisijah in izzivih boste izvedeli v tokratni oddaji.
Že je kazalo, da bosta dva bradača, Boštjan Gorenc Pižama in Luka Novak lipo spridila, toda v ekološki duh je prevladal nad krpanovskim. Čeprav cesarja in cesarice že dolgo ni več, je Martin Krpan, naš nacionalni junak, še kako živ: v besedah in dejanjih.
Pižama je Martina Krpana označil za literarno Sivo pot: vsi ga poznamo, ampak skoraj nihče več ne ve, kdo ga je napisal, čeprav so njegove besede danes žive: na Dunaju puščamo “trebuh zunaj”, lipe spridimo, molčanje “ministra Gregorja” pa vse prevečkrat - doživimo. Toda nikar ne skrbimo, z vidika carine si pa s Krpanovim kontrabantom več ne bi nakopali težav z oblastjo, tako nam je vsaj pojasnila gospa Barbara Škrinjar na Finančni upravi RS, diplomat Bojan Grobovšek pa ima za ta literarni mit drugo razlago: da ne gre nemara za prvo orožarsko afero na slovenskem?
voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Odkrivanje neznane Slovenije s pomočjo stolpov začenjamo na našem skrajnem vzhodu, z obiskom razglednega stolpa Vinarium nad Lendavo, ki ga domačini imenujejo tudi “prekmurski Eifflov stolp”. V centru mesta, ki se ponaša z imenom svetovne prestolnice bograča, bomo obiskali znameniti Bogračfest.
Razgledni stolp stoji tudi na “prekmurskem Triglavu”, na vrhu 418 metrov visokega Sotinskega brega, najvišji točki na Goričkem, gričevnati pokrajini, ki slovi po najboljšem bučnem olju. Prepričali se bomo, zakaj je temu tako. V Žusmu na Kozjanskem pa bo razgledni stolp, poimenovan Stolp ljubezni, končno postal vreden svojega imena, saj se bo na njegovem vrhu zaročil mlad par.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Gospa Lipton se končno pripravlja na svojo poroko. Kljub temu, da skušata Cissy in lady Lavender pomagati pri finančnih težavah, s katerimi se sooča družina, je njihova prihodnost videti temna. Služničad si bo morala poiskati delo drugje in James se izkaže kot pravi kavalir, Ivy pa je srečna.
YOU RANG, M'LORD? / Velika Britanija / 1988–1993
scenarij: David Croft, Jimmy Perry
režija: David Croft, Roy Gould
v glavnih vlogah: Paul Shane (Alf Stokes), Jeffrey Holland (James Twelvetrees), Su Pollard (Ivy Teasdale), Perry Benson (Henry), Barbara New (Mabel), Brenda Cowling (gospodinja Lipton), Donald Hewlett (Lord George Meldrum), Michael Knowles (Teddy Meldrum), Mavis Pugh (Lady Lavender), Susie Brann (Poppy), Catherine Rabett (Cissy), Angela Scoular (Lady Angela Shawcross), John Horsley (Sir Ralph Shawcross), Bill Pertwee (policist Wilson)
Glasba je eden največjih Božjih darov človeku in eno najboljših sredstev s katerimi lahko duhovna resnica vpliva na srce. Ima moč, da pomirja in vznemirja, lahko se uporablja v službi dobrega in tudi slabega. Zmore tisto, česar ne zmoreta niti literarna niti likovna umetnost.
V oddaji razmišljamo o glasbi od svetopisemskih do današnjih dni.
Christoph obljubi Karlu, da bo poskrbel, da bodo dokazi proti njemu izginili, če bo poskrbel, da Ariane Christophu vrne denar. Karl je sprva neodločen, vendar ga Christoph spretno prepriča. Ko Ariane izve za Karlovo dvojno igro ...
Steffen se Franzi opraviči, ker je pritiskal nanjo in dvomil v njuno razmerje. Franzi si ob tem zelo oddahne, izve pa tudi, zakaj Steffen težko komu zaupa.
Paul se trudi prikupiti Michelle, ki sanja o potovanju okoli sveta in ponovno poskuša najti nakit v jezeru, a neuspešno. Ko Paul to sliši, meni, da je našel ključ do njenega srca.
Na večerji André prepričuje Michaela, da trpi zaradi praznine v dnevni sobi, ker ga spominja na praznino v njegovem življenju. Rosalie nima druge izbire, kot da igra z njim. Toda Michael spregleda igro in zasliši Rosalie. Mu bo povedala resnico?
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Zdravnica, otorinolaringologinja Monika Wigand se počuti doma tako na Bavarskem, kjer zdaj živi, kot v Pirni in Dresdnu na Saškem, kjer je odraščala. Hrepenenje po zahodu je bilo vedno prisotno, toda ona ne bi nikoli zbežala. Usoda ji je namenila drugačno pot. Na kongresu zdravnikov v Rostocku je leta 1986 spoznala svojega bodočega moža, profesorja medicine iz Erlangna.
Po več kot 30 letih vnovične združitve Nemčije se ji je na njenem nostalgičnem potovanju po Saški pridružila ekipa Bavarske televizije in prisluhnila njeni zgodbi.
avtorica BIRGIT MUTH
snemalec OLIVER PRILLER
montažer TOM BIEDERSTAEDT
produkcija BAVARSKA TELEVIZIJA
V Dnevni sobi Tina Šrot gosti koreografinjo in plesalko Magdaleno Reiter, Poljakinjo, ki od leta 2002 živi in dela v Ljubljani. Diplomirala je na državni baletni šoli v Gdansku in na akademiji P.A.R.T.S. v Bruslju. Ustvarja avtorska dela ter sodeluje pri plesnih, gledaliških in filmskih projektih. V oddaji pripoveduje o svojem delu, družinskem življenju in aktualnem dogajanju na Poljskem.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Dokumentarni film režiserja Mirana Zupaniča oživlja življenjsko zgodbo matematika in akademika prof. dr. Josipa Plemlja (1873–1967), prvega rektorja Univerze v Ljubljani, ob 150. obletnici njegovega rojstva (11. decembra 1873).
Plemljeva izjemna matematična nadarjenost in zgodnja samostojnost ga z Bleda in Ljubljane popeljeta do študija na Dunaju, v Berlinu in Göttingenu ter bleščečega začetka znanstvene kariere v avstro-ogrski monarhiji, ki jo prekine prva svetovna vojna. Po vrnitvi v Ljubljano postane Plemelj prvi rektor univerze v takratni kraljevini SHS, v skromnih razmerah pa najvišje znanstvene ambicije zamenja s poslanstvom učitelja, ki si do pozne starosti prizadeva za kakovost novih znanstvenih ustanov in vzgajanje bodočih rodov.
V oddaji se pogovarjamo z režiserjem Månsom Månssonom, ki se podpisuje pod serijo Estonia, posneto po resničnih dogodkih. Tragična nesreča trajekta Estonia v Baltskem morju pred tridesetimi leti je vzela več kot 850 življenj in zaznamovala mnoge družine in širšo javnost na tem območju Evrope. V intervjuju z režiserjem, ki je sodeloval tudi pri seriji Černobil, o ekranizaciji še vedno občutljive tematike, filmskem žanru katastrofe, iskanju odgovorov in pomenu resnice, pravice ter človeške solidarnosti.
Koprodukcijska nadaljevanka, v kateri so sodelovali tudi nekateri ustvarjalci kultne serije Černobil (2019), je posneta po resničnih dogodkih, ko je v Baltskem morju, na poti iz Talina v Stockholm, v tridesetih minutah potonil trajekt Estonia. V najhujši mirnodobni civilni nesreči po Titaniku je usodnega 28. septembra 1994 umrlo 852 potnikov. Preživelo jih je 138, vendar je en umrl kasneje v bolnišnici. V preiskavo se se vključili finski, švedski in estonski preiskovalci. Je bilo za nesrečo krivo razbesnelo morje, ali je šlo za tehnično, morda tudi človeško napako? Uradna preiskava je pokazala, da je bilo dejavnikov več, pojavila pa so se tudi ugibanja o drugih vzrokih za to tragedijo, od katere pravkar mineva trideset let.
1. del
Ari, reševalec iz vode v Turkujski obalni straži, sredi noči prejme klic, izve, da je trajekt Estonia poslal klic v sili.
Ne Mikaela, duhovnica, ki pride na švedski potniški terminal pomagat svojcem, ne finski pomorski inženir Henri ne slutita, kako bo 28. september 1994 vplival na njuno življenje.
Reševalci poskusijo iz temnega ledenega morja rešiti čim več preživelih, svojci potnikov, ki čakajo na terminalu, pa hočejo vedeti, kaj je z njihovimi najdražjimi. V zgodnjih jutranjih urah se Finska, Švedska in Estonija odločijo, da bodo skupaj ustanovile komisijo, ki bo preiskala nesrečo.
ESTONIA / koprodukcija (Finska, Belgija, Nemčija, Estonija, Švedska) / 2023
Scenarij: Miikko Oikkonen / Režija: Måns Månsson, Juuso Syrjä / V glavnih vlogah: Jussi Nikkilä, Arndt Schwering-Sohnrey, Katia Winter, Pelle Heikkilä, Christian Saldert, Pertti Sveholm, Kaspar Velberg, Peter Andersson, Doris Tislar, Cecilia Milocco, Anders Mossling, Seidi Haarla, Claes Hartelius, Egon Nuter
Na letošnjem Blejskem strateškem forumu bo ena od osrednjih tem prizadevanje za mir na Bližnjem vzhodu. Od 7. oktobra lani je bilo po podatkih palestinskih oblasti v izraelskih napadih v Gazi ubitih več kot 40 000 ljudi. Kakšne so poti do mirovnega sporazuma in kakšne so poti do mirnega sobivanja Izraelcev in Palestincev po tej strašni preizkušnji? V Globusu z Blejskega strateškega foruma.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Bili smo na odprtju festivala Vilenica v Cankarjevem domu in na zaprtju Ljubljana festivala. Udeležili smo se koroškega festivala Jazz Ravne, v Trnovski cerkvi pa smo bili na koncertnem nizu FriForma.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Izjemna zgodba izjemnega človeka bi lahko naslovili pričevanje Martina Kostrevca, rojenega leta 1933. Družina izvira iz okolice Brežic, a je gospod Martin svoja najbolj plodna leta do današnjih dni preživel v Mariboru in na Pohorju, kjer si je postavil lično počitniško hišico. Že njegov ded je imel poseben čut za besedo in omiko v najširšem pomenu besede in je konec 19. stoletja napisal svojevrstno pesniško zbirko. V pričevanju Martina Kostrevca spremljamo njegovo življenjsko zgodbo med vojno; od napada na Jugoslavijo, nemške okupacije, presenetljivega druženja z ujetimi zavezniškimi piloti, do povojne komunistične represije, službe, potovanj in družinskih prigod …
Pohorje je njegova velika ljubezen, a tudi skrb in dolžnost. Že več desetletij se z redkimi podporniki bori za resnico in dostojen spomin na več tisoč po vojni pobitih ujetnikov na Arehu in v njegovi okolici. Komunistične oblasti so nesrečne ujetnike, povečini iz mariborskih zaporov, okrutno umorile in pometale v približno 25 na hitro izkopanih jam, največ v okolici Areha. Veliko med njimi je bilo premožnih in komunisti so si prilastili njihovo lastnino.
Prizadevanja gospoda Kostrevca, da bi umrli in pozabljeni Slovenci, Nemci, Hrvatje in drugi dobili dostojen spomenik, se uresničujejo prav letošnjo jesen. Spomenik bodo oktobra slovesno odkrili in blagoslovili. Martin Kostrevc je porabil vso svojo življenjsko energijo in prihranke, da bi izpolnil ta civilizacijski dolg do nedolžnih žrtev. Država mu ne pomaga in Martin Kostrevc upa, da bodo stroške spomenika pomagali poravnati dobri ljudje. Z avtorjem Pričevalcev se ob koncu pričevanja poklonita ob pohorskih moriščih in ob nastajajočem spomeniku, kjer neutrudni pričevalec spregovori še o dolgu do prednikov in o prastarem boju med dobrim in zlim.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.