Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Na redni spored Kinodvora je prišla komična drama, navdihnjena z italijanskim neorealizmom, Jutri je še en dan, ki je osvojila srca gledalcev in v domači Italiji po gledanosti prehitela celo Barbie. Spremljamo festival Vilenica, ki letos prinaša novo delo v zbirki Antologije Vilenice – Antologijo sodobne češke književnosti Minout se přesně. Ta slovenskim bralcem predstavlja prevode enaindvajsetih reprezentativnih čeških avtoric in avtorjev, pesnikov ter prozaistov zadnjega desetletja. Več pa tudi o ponatisu vinilne plošče Izvir kultne istoimenske skupine s konca sedemdesetih, ki je preigravala progresivni rock tiste generacije.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Tudi petkova jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Ob petkih vam podajamo ideje za izlete po Sloveniji, preverjamo setveni koledar ter vam skupaj z našimi kuharskimi mojstri ponujamo ideje za kosila. Delimo tudi gospodinjske nasvete, v posebni rubriki pa sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Življenje nas neizogibno postavi pred različne preizkušnje, ki lahko pridejo v različnih oblikah. Soočanje z njimi zahteva pogum, odpornost, pogosto tudi pomoč drugih in predvsem ljubezen. Da ta premaga vse, nas je učila tudi Manca Košir. Kako jima ta njena lekcija in predvsem njena ljubezen pomaga pri premagovanju težkih trenutkov, nam bosta razkrili njeni hčeri, Ladeja Godina Košir in Tina Košir.
Obiskali smo zakonca Slavko in Iztoka Ilicha, ki je ob našem obisku iskreno spregovoril o spopadanju z ženino boleznijo in o sprejemanju njunega novega načina življenja, Marjetka Gregorc pa nam je zaupala, kako išče pot do svojega odraslega sina, s katerim sta že pred leti prekinila stike.
Nekaj usmeritev, kako se spoprijeti z najtežjimi življenjskimi preizkušnjami, bo z nami delila tudi psihologinja in doktorica psihoterapevtskih znanosti Tjaša M. Kos.
Ob zaključku oddaje bomo prisluhnili še intimni izpovedi Doris Kukovičič, mame, ki je morala sprejeti nesprejemljivo, smrt sina Matica. »Ne bom pustila žalosti, da me zlomi,« je obljubila Maticu. Odnos z njim se ni končal in tudi ne pogovori z njim. Doris mu redno piše pisma, nekatera so zdaj izšla tudi v knjigi.
S pomočjo kolesarskega navdušenca in oskrbnice koče spoznajte Rašico pri Ljubljani, kjer v sožitju uživajo kolesarji in planinci in odkrijte »neokrnjen« pogled na naše glavno mesto. Na Planini nad Vrhniko, bomo priča gradnji nove planinske koče, ki raste ob razglednem stolpu z dolgo zgodovino, povezano z začetki turizma v Ljubljani. Na Primorskem, natančneje v Hrastovljah, si bomo s skupino dijakov ogledali našo najbolj znano fresko, spoznali zgodbo umetnika, ki jih je odkril in obiskali galerijo, ki je posvečena njegovemu delu. Z pogovorom z idejnim očetom Pomika braniteljev slovenske zemlje na Cerju, se pred prav posebnim stolpom, naše odkrivanje neznane Slovenije konča.
Nekateri politiki in stranke v jesen stopajo z nizko javnomnenjsko podporo, skrb jim povzročata še visoko uvrščena na lestvicah priljubljenosti Vladimir Prebilič in Anže Logar, ki se po naslednjih volitvah vidita v vladi. Za katere obljubljene reforme je dobro leto in pol pred volitvami še čas in za katere prepozno? Bo koalicija potegnila kratko tudi pri napovedanih davčnih spremembah?
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Alpe so mogočna gorska veriga, ki povezuje osem evropskih držav in je z najvišjimi vrhovi, ki presegajo 4000 metrov nadmorske višine, prav zares krona Evrope. Dvodelna dokumentarna oddaja predstavlja osupljive posnetke alpske pokrajine in njenih številnih skrivnosti. Visokogorske živali in rastlinje bomo spremljali skozi tegobe bridke zime, radostno spomladansko odjugo in kratko, a življenja polno poletje, preden oblaki s severa spet prinesejo arktični mraz.
1. del:
V prvem delu se posvetimo toplejšim mesecem v Alpah in pot začnemo na njihovih jugozahodnih obronkih, kjer se srečata sredozemska in alpska flora in favna. Ko kuščarji v oljčnih nasadih že iščejo partnerja, svizci v zasneženem visokogorju še spijo. Orli in jastrebi gnezdijo na prepadnih stenah in mladiče pripravljajo na prvi samostojni polet, po gozdovih pa puščajo svoje stopinje ponovno naseljeni risi in medvedi. A tudi nad drevesno mejo uspeva življenje - gamsi in kozorogi neustrašno in samozavestno dirjajo po ozkih skalnih policah, ptice pa zanašajo semena iglavcev na dozdevno nedostopna mesta. Toda zaradi podnebnih sprememb se ledeniki umikajo, kar naravo postavlja pred nove izzive.
Na 30. Sarajevskem filmskem festivalu smo se z Elio Suleimanom, palestinskim režiserjem, ki živi v prostovoljnem izgnanstvu, in režiserjem Alexandrom Paynom, dobitnikom dveh oskarjev, pogovarjali o konfliktu na Bližnjem vzhodu. Festivala sta se udeležila hollywoodska zvezdnika Meg Ryan in John Turturro, na njem pa je letos sodelovalo tudi rekordno število slovenskih filmov, med njimi Praslovan režiserja Slobodana Maksimovića. Gre za dokumentarni portret Zorana Predina, slovenskega glasbenika z največ izdanimi ploščami. Posebno nagrado za promocijo enakopravnosti spolov je prejela Maja Doroteja Prelog za dokumentarni film Cent'anni. Mednarodna konfederacija art kinematografov pa je z distribucijsko podporo nagradila film Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc.
- tanévkezdő szakmai nap;
- Király Ferenc és Suzanne Király-Moss közös kiállítása;
- Magyar etnoest Lendván;
- Lendvai borok estje;
- 45. Lendvai Szüret;
- Bográcsfőző verseny Kisfaluban.
Vsebina oddaje:
- strokovni dan pred začetkom šolskega leta;
- skupna razstava Ferenca Királya in Suzanne Király-Moss;
- madžarski etno večer;
- Večer Lendavskih vin;
- 45. Lendavska trgatev;
- tekmovanje v kuhanju bograča v Pordašincih.
Poletni Infodrom je tokrat posvečen zdravju. Najprej o nevarnostih, ki jih prinaša kajenje elektronskih cigaret, nato razlaga, kaj je oslovski kašelj in kako vaši starosti primerno negovati kožo. Jakob nam je zaupal svojo izkušnjo s poškodbo in nošnjo mavca, Metka Spletka pa je raziskala, koliko, če sploh, lahko zdravju škoduje sevanje zaslonov.
Michelle pri prodaji nakita naleti na prevaranta, vendar ga Paulu uspe ujeti in ji še enkrat vrne nakit. Ko preživita nepozabno noč, je Paul prepričan, da bo Michelle pripravljena preložiti svoje načrte za pot okoli sveta, vendar se moti.
Franzi je vesela, da je Tim dobil le blažji pretres možganov, vendar mu ne verjame, da je šlo le za nesrečo. Tim ji nato pove, kaj se v resnici dogaja z Ariane in njegovim očetom.
Christoph poskuša izslediti Karla, ki je izginil kot kafra, saj je prepričan, da ima njegov denar. Toda Ariane ga spelje na lažno sled.
Robert in Vanessa se ne moreta več skrivati, saj o njiju šušljajo že vsi v hotelu. Vanessa se boji, da bo Robert prekinil razmerje, a jo nato preseneti s predlogom, naj se ne skrivata več.
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Družina se odpravi na igrišče v parku. Tjaša je razočarana, saj so novo plezalo že zasedli drugi otroci. V strahu pred njimi se skrije in si jih raje predstavlja kot vesoljce. Maša razkrije, da je vesoljski mehanik, ki zna popraviti njihovo vesoljsko ladjo, in Tjaša se otrese strahu.
O PEČOVNIŠKI DUGLAZIJI
Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom.
SAJENJE KAPUSNIC JESENI
Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek.
OD GROZDJA DO ROZIN
Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine.
VLOŽEN FIŽOL ZA SOLATE
Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev.
Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast.
Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice.
Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš.
V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Kulturno društvo Graška Gora letos organizira že 48. mednarodni festival narodno-zabavne glasbe Graška Gora poje in igra. Festival z večletno tradicijo bo potekal v petek, 16. avgusta 2024, ob 20. uri na športnem igrišču Graška Gora. Letos bomo prireditev obeležili s slavnostnim koncertom, ki bo posvečen 70. jubileju ansambla Štirje kovači.
Hrvaška Istra je kmalu po osamosvojitvi začela načrtno graditi svojo novo turistično zgodbo, ki je pomenila odmik od nekdanjega množičnega turizma in njihova strategija še danes žanje sadove. Jasno začrtana smer ideje o trajnostnem razvoju, je vplivala na oživitev nekdaj degradiranega istrskega podeželja in dala priložnost mladim, ki so se pričeli vračati na podeželje in tam ustvarjati življenje, ki je danes tesno prepleteno s turizmom.
Otok Mljet leži v južni Dalmaciji, 30 kilometrov od Dubrovnika, in je še vedno neodkriti biser Hrvaške. Ribe in morski sadeži so osnova tamkajšnje kuhinje. Ivo Sršen se je po študiju vrnil na rojstni otok in ima poslovni načrt, kako otok približati širši javnosti. Zavojček mljetskega solnega cveta, ki ga tradicionalno praskajo s skal, je odličen spominek.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Bili smo na mariborskem Glavnem trgu, kjer so na brezplačnem baletnem spektaklu Balet pod zvezdami plesalci SNG Maribor izvedli predstavo Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu na glasbo Sergeja Prokofjeva. Ogledali smo si tudi prvo plesno-gledališko predstavo v novi sezoni Cankarjevega doma Hortus Conclusus – vrt Barbare Novakovič in prisluhnili uvodnemu koncertu 44. Kogojevih dnevov v Kanalu ob Soči. Mednarodni festival sodobne glasbe letos ponuja deset koncertov.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire.
Epizoda: SIDNEY POITIER
Sidney Poitier, ki je umrl 6. januarja 2022, ima v zgodovini ameriškega filma in kulture častno mesto. Bil je prvi temnopolti igralec, ki je prejel oskarja za najboljšo glavno vlogo. Njegova kariera je bila polna pomembnih vlog, ki so imele v času boja za pravice temnopoltih subverziven naboj. Sistematično je zavračal vloge, ki so utrjevale žaljive rasistične stereotipe, in v številnih kultnih klasikah iz 60. in 70. let ustvaril edinstveni tip temnopoltega junaka, ki je bil inteligenten in dostojanstven, prodoren in uporniški.
Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2015 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.