Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nocoj v Kulturi med drugim o Festivalu Maribor, ki se s koncertom z naslovom Slovanski umami začenja danes v Narodnem domu, bili pa smo tudi v Stari mestni elektrarni na premieri predstave Šivi. Avtor besedila in režiser predstave je glasbenik, pisec in performer Damir Avdić.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Razred si želi narediti dober vtis na šolsko inšpektorico, gospo Revskač. Ali jo bodo pošasti po noči pošastovitih spodrsljajev le pripravile do smeha?

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Z vrhunskim kuharskim šefom in članom slovenske olimpijske kuharske reprezentance kuhamo na kubik! Če se sprašujete, zakaj je vaša svinjska pečenka vedno tako suha in zakaj so vaši jabolčni zavitki vedno dolgočasni, si oglejte preproste recepte, tehnike in trike kuharskega šefa Gregorja Rozmana, ki vam bo pomagal pripraviti pojedino na kubik!

Nandiju se zazdi, da bi bilo potrebno popestriti življenje na Jeklenicah in zato organizira tekmovanje za miss kraja. Slađani se zdi tekmovanje pisano na kožo in prepričana je, da si je Nandi vse skupaj izmislil prav zaradi nje. Boro je najprej proti dodatnim stroškom v družinskem proračunu, vendar ga Mojca uspešno prepriča, da imajo od Slađine zmage lahko samo koristi. Pa bo Slađana zares zmagovalka?

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale.
Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.

V 18. stoletju se je v Zgornji Savinjski dolini blizu Gornjega grada razvila znamenita božja pot sv. Frančiška Ksaverja na Stražah, ki so jo poznali po vsej Evropi. Zlasti med evropskim plemstvom se je razširila navada, da so v Radmirje pošiljali dragocena darila, tako so mašna oblačila in posodje darovali kralji in cesarji s francoskega, poljskega, neapeljskega in dunajskega dvora. Po izročilu je cesarica Marija Terezija iz poročne obleke lastnoročno izvezla mašni plašč in ga poslala v Radmirje. V oddaji bomo predstavili zgodovino božje poti in še prav posebej povezavo s cesarico Marijo Terezijo in Habsburžani.

Film o obstoju in minljivosti državne meje, ki se v nekem trenutku zdi nepremostljiva politična, psihološka in fizična ovira.

Kljub padcu meja v EU je to vprašanje v Sloveniji trenutno zelo aktualno tako zaradi (že malo pozabljene) žične ograje na naši južni meji, kakor tudi zaradi mejnega spora s Hrvaško. A državne meje in strogi mejni režimi niso večni, zato je avtorsko ekipo zanimalo kaj od njih ostane. V Brezovici pri Metliki nam lokalni prebivalci predstavijo nevidno hrvaško-slovensko mejo, ki poteka naravnost skozi vas. Upali so, da bodo z arbitražnim sporazumom mejo prestavili, vendar se to ni zgodilo. Zato se nekaj krajanov odloči, da realizirajo simbolno dejanje. Kljub zapletom, ki jih prinaša njihovo (namerno in nenamerno) nenehno prehajanje meje, se odločijo prirediti osmico na turistični kmetiji, ki jo je meja izolirala v otoček med obema državama.
Vzporedno dogajanje spremlja življenje kraja Miren pri Novi Gorici, ki je bil v času SFRJ del zelo zastražene in neživljenjske meje z Italijo. Ta je med drugim dobesedno čez trupla presekala vaško pokopališče, Miren pa je postal najbolj pogosta točka za mejne prebege. Kljub odprtosti današnje meje na te čase spominja mnogo fizičnih sledi, še več pa tistih človeških. Pripoved spremljajo različni pričevalci, ki s svojimi anekdotami opišejo pogosto nesmiselnost in nečloveškost birokratskih odločitev.
Film je zgodba tako o minljivosti, kot tudi banalnosti meje. Meja obmejnim Slovencem ne povzroča krize narodne identitete ali odpora do sosedov druge narodnosti. Povzroča zgolj kopico nevšečnosti in birokratskih težav, ki bi bile enostavno rešljive ob večji politični volji. S širše slike te težave lahko delujejo nepomembne. Tako je tudi leta 1947 v Parizu izgledalo nepomembno in neopazno, da postavljena meja poteka čez pokopališče. Ampak če obiščemo Miren in Brezovico, izmenjamo nekaj besed s prebivalci in se postavimo v njihovo kožo, lahko začutimo, da imajo tudi takšne odločitve svojo težo.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Otroci v Sloveniji vsako leto v povprečju popijejo okoli 200 litrov sladkih pijač, s tem pa zaužijejo okoli 20 kilogramov sladkorja. To močno vpliva na njihovo zdravje in telesno maso. Da bi ljudi spodbudila k zmanjšanju pitja pijač z veliko vsebnostjo sladkorja, je vlada v zadnji sveženj davčnih sprememb vključila tudi višji DDV za sladke pijače. Bodo potrošniki zato pili manj takšnih napitkov? Se bo javna zdravstvena slika izboljšala? Ali pa bodo – kot napoveduje industrija, ki se zvišanemu davku z vsemi štirimi upira – ljudje izdelke po nižji ceni kupovali v tujini?

Naše Primorje so zaznamovale drugačne geografske danosti ter večstoletna politična in kulturna nadoblast Beneške republike. Med vsemi obalnimi mesti se je prav v Izoli ohranila najbolj pristna sredozemska tradicija, pečat pa ji daje tudi prisotnost različnih narodov in kultur. Voditelj se bo srečal z ribičema Cristianom in Loredanom Pugliese, vinarjem Brunom Zarom in predsednikom Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola Markom Gregoričem, z domačini in turisti pa se bo družil na tradicionalnem Ribiškem prazniku.

Peta sezona nastaja v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. V duhu preseganja meja oddaje in njenih obzorji, smo ponovno prestopili mejo in predstavljamo novo čezmejno epizodo. V četrti epizodi 5. sezone bo občinstvo lahko spoznalo mlado študentko animacije Karin Likar iz Ajdovščine ter Jaša Benso, ki opravlja doktorat iz fizike na Univerzi v Ljubljani. Epizodo sta tokrat pripravila Lina Bensa in Urban Košir.

A Nagyító alatt című adás a lipicai lovak és a lovaglóruha története köré épül.

Tema oddaje Pod drobnogledom so lipicanci in zgodovina ženskih jahalnih oblačil.

Linda je razočarana, ker André ne vidi možnosti, da bi znova začela zvezo. Werner in Christoph jo brez uspeha poskušata potolažiti.
Tim obišče osteopatinjo in nosi Franzijin amulet. Ko bolečine izginejo, je začuden. Prav tako tudi dr. Niederbühl, ki meni, da gre za spontano ozdravitev. Tim kljub temu misli, da je ozdravel zaradi amuleta, in Franzi izpove ljubezen.
Robert zaradi pridobivanja bio certifikata Christophu naroči, naj preveri, ali barva omaric v sobi za osebje vsebuje svinec. Ariane je pod pritiskom, ker tam skriva denar. Da je Christoph ne bi ujel, mora hitro in neopazno najti novo skrivališče.
Lucy, Paul in sodelavci Beli pripravijo ganljivo slovo ob odhodu v Tokio.


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Čreda ukrade stroj za risanje cestnih oznak in naredi zmešnjavo, ko na polju nariše veliko umetnino.

Marmorirana smrdljivka lahko povzroča škodo na plodovih breskev, marelic, hrušk in jabolk.
Njeni najučinkovitejši naravni sovražniki so osice, ki svoja jajčeca odlagajo v jajčeca smrdljivke in povzročijo njihov propad.
Škodljivci naj bi bili odgovorni za izgubo približno 40 % pridelka po vsem svetu. Najbolj razširjen način zatiranja škodljivih organizmov je s fitofarmacevtskimi oz. kemičnimi sredstvi. Od 60. let prejšnjega stoletja se je poraba fitofarmacevtskih sredstev močno povečala. Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na svetu vsako leto porabimo okoli 4 milijone ton fitofarmacevtskih sredstev. Največji porabniki so ZDA, Brazilija in Kitajska. Ena od alternativ kemičnim sredstvom za varstvo rastlin pred škodljivci so njihovi naravni sovražniki.

V oddaji Mojca Mavec gosti upokojenko Vido Vukovič in Ano Pleško iz društva Simbioza, ki bosta predstavili praktične primere sodelovanja med mlajšo in starejšo generacijo. Učita se lahko druga od druge in si nikakor nista v napoto. Primeri sožitja imajo namreč številne pozitivne učinke.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Kaj se je v političnem zakulisju dogajalo minuli konec tedna in v dneh pred tem, da se je premier naglo premislil glede kandidata za evropskega komisarja Tomaža Vesela, ki ga je koalicija do zadnjega enotno podpirala? Z zahtevo predsednice Evropske komisije sta se končali politična načelnost in slovenska suverenost. Kakšen bo razplet dogajanja in kaj bo to pomenilo za Marto Kos, ki jo je premier odslovil kot kandidatko za predsednico države, zdaj pa ji je v zadnjem hipu ponudil pristanek v Bruslju z zlatim padalom?

Ustvarjalci dokumentarne oddaje so se poglobili v turobno stvarnost dolgotrajne oskrbe v Evropi in razgalili zastareli in pomanjkljivi sistem, ki ga pestijo zlorabe in neusmiljena privatizacija. Ob ganljivih osebnih zgodbah svojcev in analizah strokovnjakov izvemo marsikaj o izvoru te krize, ki se je razmahnila po vsej Evropi. Številni posamezniki opozarjajo na finančno izkoriščanje uporabnikov storitev, pomanjkljivo zakonodajo in uničujoče posledice privatizacije, katerih žrtve so vselej starejši in njihovi svojci. Žarek upanja je mogoče uzreti le v danskem modelu, ki vsaj za zdaj vztraja pri trajnostnem in človeku prijaznem reševanju problematike oskrbe starejših, čeprav so tudi v tej državi pozivi k privatizaciji tovrstnih storitev iz leta v leto glasnejši.

HOLD-UP SUR LES VIEUX / GOLDGRUBE ALTENHEIM / Francija / 2024 / Režija: Laurence Delleur, Nathalie Amsellem

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Cankarjevem domu smo si ogledali sinoči odprto razstavo Umetnost milenijske generacije: Odprti globus, ki odgovarja na vprašanje, kako in kaj ustvarja deset umetnic in umetnikov, rojenih v 80. in 90. letih. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije smo bili na odprtju manjše začasne razstave o poljskih legijah med prvo svetovno vojno. V ljubljanskem Kinodvoru pa je od danes na rednem sporedu film Dejanja usmiljenja režiserja Jorgosa Lantimosa.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Helena Koder, naša nekdanja sodelavka, je obogatila spored Televizije Slovenija kot scenaristka in režiserka številnih izvrstnih dokumentarnih filmov, zdaj pa jo spoznavamo tudi kot literarno ustvarjalko. V knjigi Krošnja z neznanimi sadeži je izšlo enajst esejev, ki jih je pisala v zadnjih petnajstih letih, saj jo je, kot pravi, vedno zanimalo, kako človek doživlja umetnost. Zato so to eseji osebnih občutenj, doživetih premišljevanj o umetnosti, o velikih imenih literature, filma, glasbe, slikarstva, filozofije. Avtorica se spominja tudi svojih bližnjih in popisuje svoj oseben svet skozi odnos do drugega. Helena Koder nas nagovarja z erudicijo, izbrušenim slogom in iskreno, čustveno neposrednostjo hkrati. Za prijetno bralsko presenečenje vedno poskrbi pesnica Anja Zag Golob. Njeno novo, peto pesniško zbirko, je navdihnil in ji dal naslov pes Watson, ki ga je pesnica posvojila na kmetiji na Štajerskem. Pesnica se v konceptualno jasno zasnovani zbirki osredotoča na to, kaj še lahko budi v nas človečnost, kako v pesniškem jeziku, v metafori, ki je predpogoj za razumevanje spoštljive komunikacije, uzreti upanje za današnji svet. Poezija Anje Zag Golob je igriva, tudi humorna, hkrati pa rezultat odgovornega pisanja, ki želi v ljudeh spodbujati svobodo, samozavest in upornost.
Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Režiser: Valentin Pečenko

Z Big bandom RTV Slovenija in zasedbo Momento Cigano se predstavlja primorski kitarist Teo Collori. Dirigent Lojze Krajnčan je na neki poroki prvič tudi v živo doživel nastop slovenske zasedbe Momento Cigano in primorskega kitarista Tea Collorija in se odločil, da skupino, ki igra avtorsko obarvan sočen in sončen gipsy swing, povabi k sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija. Collori je za repertoar izbral nekaj skladb z vseh treh izdanih albumov zasedbe Momento Cigano, Krajnčan pa jih je priredil. Na koncertu, ki je posnet tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija, Gitara Parlante, bo kitarist Teo Collori nastopil z Big bandom kot solist, sam z zasedbo z Momento Cigano, izvajalci pa bodo nastopili tudi vsi skupaj. Dirigent Lojze Krajnčan, režija Mile Vilar.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.