Rija in Krokodil gresta ribarit in Rija razlaga Krokodilu, kako naj lovi ribe. Ob jezeru Krokodil polovi vse ribe, čeprav ima Rija novo ribiško palico, Krokodil pa njeno staro ribiško mrežo. Tudi ko ribiški pribor zamenjata, nič ne pomaga. A Rija je odločena, da bo ujela ribo, in končno se ji posreči ujeti ribo velikanko. Slastna večerja!
Ko začnejo vsa drevesa na dvorišču spreminjati barvo in izgubljati listje, sta oslička vznemirjena in se lotita dela. Z barvo in čopiči poskušata povrniti listom živahno zeleno barvo in se pri tem naučita nečesa pomembnega o letnih časih.
Zaradi nesporazuma mamica Bučkovega najljubšega medvedka proda na šolskem semnju. Bo Bučko našel novega medvedkovega lastnika in dobil nazaj svojo dragoceno igračo?
Bubi, Bibi in Boni naberejo več sadja, kot ga lahko pojedo, zato se odločijo, da ga bodo razdelili še med druge gozdne živali. V gnezdu je strašen nered in Bubi ne najde košare, v kateri bi raznesli sadje, zato ga položijo kar na ogromen list. Medtem ko iščejo račke, srečajo žirafo. Ponudijo ji sadje, a žirafa ga prijazno odkloni in jim razloži, da se hrani samo z listi, ker je rastlinojedka. Zato sovice iščejo lisjačka, a tudi on zavrne sadje, ker je mesojedec. Končno najdejo račke, ki plavajo pod slapovi. Račke so vsejedke, jedo raznovrstno hrano, zato se razveselijo jagodičja. Očka z žvižgom prikliče sovice domov. V gnezdu navdušeno razlagajo o novih odkritjih pri prehranjevanju gozdnih živali.
Iskalko Pokuševalko je lačen. A mu ne teknejo niti kamenčki niti skale in na srečo tudi Boti ne. Mu bo uspelo najti jed, s katero si bo potešil lakoto? In bo Boti lahko opravil svojo nalogo?
Mali Timotej priredi čarovniško predstavo za svojega prijatelja zajca, a mu ne uspe začarati, da bi stvari izginile, tako kot to uspe pravim čarodejem. Sonce mu pove o skrivnostnem čarodeju, ki zna začarati, da izgine vse, celo zvezde.
Prav v sredini naše galaksije je velika črna luknja, ki vrtinči zvezde. Zelo je skrivnostna in vse, kar se znajde blizu nje, izgine, tudi svetloba. Črne luknje so zelo skrivnostne in v resnice nihče ne ve, kaj točno se dogaja v njihovi notranjosti.
Prijateljici Sonja in Lara skrbita za svojo drevesno mladiko, ki jo poimenujeta drevo prijateljstva. Tin jo po nesreči polomi, kar med prijateljicama zaneti hud prepir. Le kako ga bosta zgladili?
Družina se odpravi v gozd. Cofek se obleče v čarodeja, da bi bil njihov izlet bolj »čaroben«. Toda morda kostum ni pravi ali pa mogoče ni najboljši čas za preizkušanje čarovniških trikov?
Na vrtu Robiju in Tjaši mravlja ukrade piškot! Tjaša ju z domišljijo skrči na njeno velikost in začneta ji slediti. Z Mašino pomočjo raziskujejo mravljišče, dokler ne najdejo piškota. Skupaj se odločijo, da ga bodo pustili kraljici mravelj, saj ima veliko državljanov, za katere mora skrbeti.
Cofek ugotovi, da prijateljice Rite zaradi počitnic ne bo videl dolga dva meseca. Skrbi ga, da ga bo pozabila, zato po vsem gozdu nalepi svoje slike. Ampak kaj, če te ne bodo dovolj?
Mladi koruzozaurolof se oddalji od črede in spoprijatelji z Rdečko in grahozavri. Nenadoma pa začnejo njegova zrna glasno pokati, kar pritegne pozornost bananaraptorjev. Rdečka in grahozavri morajo čim prej in s čim manj hrupa potepuškega koruzozaurolofa zvabiti nazaj k čredi.
Balu prizna, da najraje je slastno ribo iz reke, kjer živi tiger Šir kan. Ker ima Balu rojstni dan, se Mavgli odpravi po darilo zanj. Pa čeprav mora na Šir kanovo ozemlje!
Le kaj je siva oblika, ki se vselej drži naših nog in nam sledi, kamorkoli gremo? Zmedi se poigra s senčnimi lutkami, pokvari svetilnik in odkrije, kaj je senca.
V četrti seriji risank se naši trije mladi junaki Rafael, Mona in Nabi podajo med ljudstva sveta – v Afriko, Azijo, na ameriški celini, tihomorske otoke in v Oceanijo in nam na svoj značilno hudomušni način predstavljajo veličastne maske, osupljive kipce, čudovite tkanine in druge umetnine iz neprecenljive zbirke pariškega muzeja Quai Branly.
V parku dežuje. Pip in Poka srečata Jasmino, ki pobira črve. Kaj takega! Črvi so sluzasti in ogabni. Jasmina pojasni, da jih rešuje, in ju prosi, naj ji pomagata. Obotavljata se, ko pa se Poka enega dotakne, spozna, da jo le žgečka. Rada bi opogumila še Pipa, a on do črvov čuti odpor. Poka ga vztrajno prepričuje, naj kakšnega pobere, a Pip jo besno zavrne. Poka spozna, da je pretiravala. Ko pa se po blatnih lužah s kolesom kot blisk pripodi Zak, črvom preti nevarnost, da jih bo pomendral. Pip zaman zbira pogum, dokler ga Poka končno le ne prepriča, da so črvi kot žgečkljivi špageti. In v zadnjem hipu res enega reši!
Brina oponaša vsako besedo in kretnjo, ki jo izreče ali naredi oči, ter se ob tem sproščeno zabava. A ko Brina na tleh zagleda ranjeno malo skobčevko, veselje preplavita žalost in zaskrbljenost. Z očijem jo nemudoma odpeljeta k veterinarju …
Egon in Ajda sanjata o hišnem ljubljenčku, ki bi ga razvajala pri sebi doma. Očka ni navdušen, a se hitro domisli rešitve. Imata lahko cel kup ljubljenčkov. Najprej jim morata na vrtu urediti dom in prišli bodo kar sami. Le katera bodo ta bitja?
Tinko se pretvarja, da ga močno boli glava, zdravnica Mica pa pove, kako lahko posebne bakterije in virusi povzročijo vnetje možganskih ovojnic, meningitis.
Na obisk pride Ernestova babica. Ernest in Celestinca jo želita presenetiti z večerjo v restavraciji, ki jo ima rada. Za obisk tako finega kraja pa moraš poznati pravila lepega obnašanja!
Zakaj so oči včasih otekle in rdeče? Zdravnica Mica nam s pomočnikom Tinkom pokaže, kako lahko očesno veznico razdražijo snovi iz okolja ali podnjo zaidejo bakterije.
V četrti seriji risank se naši trije mladi junaki Rafael, Mona in Nabi podajo med ljudstva sveta – v Afriko, Azijo, na ameriški celini, tihomorske otoke in v Oceanijo in nam na svoj značilno hudomušni način predstavljajo veličastne maske, osupljive kipce, čudovite tkanine in druge umetnine iz neprecenljive zbirke pariškega muzeja Quai Branly.
Superjunaki se ne važijo, Tele pa to zelo težko sprejme. Rada se pobaha, šola za superjunake pa jo pravzaprav dolgočasi. So se morda zmotili in je v resnici superzlobka? Alfa je prepričana, da jo lahko odvrne od teh misli, vendar to nehote uspe šele učitelju Gromskemu blisku, ki neodgovorno izgubi svoj novi pripomoček.
15. septembra, na god Žalostne Matere Božje, bo v Katoliški cerkvi prvič dan žalujočih.
15. septembra, na god Žalostne Matere Božje, bo v Katoliški cerkvi prvič dan žalujočih. Zakaj je žalovanje pomembno, kako preobrazimo bolečino? O tem je v novi knjigi razmišljal p. dr. Ivan Platovnjak, ki v Ignacijevem domu duhovnosti s sodelavci vodi tudi program za žalujoče. Ob izgubi in misli na smrt nam marsikdo pomaga vstati in iti naprej s sočutjem.
Na Teološki fakulteti v Ljubljani so pred tednom na Konferenci o liturgiji in liturgični glasbi udeležencem približali lepoto pete liturgije. Na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije, ki je letos posvečena škofu Frideriku Ireneju Baragi, nam v Muzeju krščanstva na Slovenskem odkrivajo njegovega ožjega sodelavca, Janeza Čebulja.
Šli bomo v Vrhpolje, kjer so pripravili zanimivo razstavo grozdaj, ki raste na Primorskem. Kar 180 sort je bilo na mizah. Zmejsci, zbrani v društvo Prosekar si prizadevajo, da bi to vino z zaščiteno označbo porekla še bolj zaščitili. Od letos pa je s to oznako zaščiten tudi istrski med, za kar so si prizadevali čebelarji z obeh strani meje. Na Cerju so se zbrali predstavniki 11-h Prirmoskih zadrug in živilskih podjetij in opozorili na številne izzive, ki so pred njimi, pa tudi pred lokalno skupnostjo in kupci domače pridelane hrane. Na Bistriškem in Postonjskem so štiri kmetije postale terapevtske. Na koncu pa bomo pogledali še v zamejske Sovodnje, kjer so se odločili tudi za pridelavo lubenic in melon.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Glavna gosta prve oddaje bosta nekdanja člana legendarne zasedbe ansambla Štajerskih 7 in oba izjemna glasbenika. Rudi Šantl, prepoznavni vokal nekdanje zasedbe, ki je deloval tudi v zabavnih zasedbah, je bil 25 let član mariborske Opere in letošnje leto šteje že 50 glasbenih let na odru. Robert Smolnikar je virtuoz na harmoniki in avtor nepozabnih pesmi sestava Štajerskih 7. Zadnja leta deluje v Triu Roberta Smolnikarja in najlepše pesmi zaokroža z izjemnim sopranom Mojce Bitenc. Gostja oddaje bo tudi Zala Smolnikar.
V oddaji nastopi tudi zasedba Firbci, ki je letošnje poletje zatresla Slovenijo s pesmijo Brajde.
Z nostalgijo prežeta fantazijska romanca o šansonjerju, ki se zaljubi v morsko deklico
Zgodba je postavljena v sodobni Pariz z domišljijskimi primesmi. Samotarski šansonjer s strtim srcem, Gaspard, si je prisegel, da se ne bo nikoli več zaljubil. A neke noči ga med sprehodom ob Seni zapelje prelep ženski glas in na bregu najde ranjeno morsko deklico, ki čaka na pomoč. Gaspard jo odpelje v svoje stanovanje in položi v kad z vodo. Kot marsikateri drug običajen človek tudi Gaspard ne ve, kako oskrbeti pravljično bitje, a se zaveda, da mora žensko z ribjim repom skriti pred svetom in ji preskrbeti z velikimi količinami vode. Neke noči Gaspard izpolni njeno željo in ji razkaže čare mestnega življenja. Mladenič in morska deklica se zaljubita, a na novo ljubezen pade senca slutnje, da ne moreta ostati skupaj, saj prihajata iz različnih svetov.
Izvirni naslov: UNE SIRÈNE À PARIS / Francoski film, 2020 / Režija: Mathias Malzieu / Scenarij: Stephane Landowski, Mathias Malzieu / Igrajo: Nicolas Duvauchelle, Marilyn Lima, Rossy de Palma, Tcheky Karyo, Romane Bohringer, Labina Mitevska
Noč čarovnic je za Pipa in Poko brezskrbna zabava. Naredita strašljiv duhčev vlakec, krasita strašljive kolačke in si pripovedujeta strašljive zgodbe. Poka je neustrašna, Pipovi poskusi, da bi jo prestrašil, jo spravljajo v smeh. A ko ob pišu vetra zaškripljejo vrata, se oba zdrzneta in si izmislita namišljenega bavbava. Pip skrije Pokin vlakec in nekaj kolačkov, pretvarja se, da jih je vzel bavbav. Poka je zbegana, ko pa izgine še Pip, je vsa prestrašena. Dokler ne zasliši Pipovega in Žabkovega hihitanja za omaro, verjame, da je v hiši res bavbav. Pip se zagovarja, da ga je prej ves čas strašila, Poka pa njemu očita, ker se je skril in jo pošteno prestrašil. Pip se opraviči in spet se brezskrbno igrata z namišljenim bavbavom.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Štirideset stopinj Celzija v senci ni v španski pokrajini Córdoba poleti nič neobičajnega. Ni čudno, da so hladne zelenjavne juhe izumili prav v Andaluziji. Krepka paradižnikova juha salmorejo, ledeno hladen gaspačo ali mandljeva mazamorra so popolna osvežitev med obroki. Naučili se bomo skuhati obaro z bikovim repom in speči figov kolač na trajnostni način – v peči na sonce.
Spoznali bomo ekološkega kmeta Antonia Ruana, ki na svojem zelenjavnem vrtu išče rešitve za podnebne spremembe. V semenski zbirki hrani rastline, ki najbolje prenašajo vročino in sušo. Tudi pleveli so del trajnostnega kmetijstva. Imenuje jih divje rastline in išče trdožive kombinacije vrtnih in divjih rastlin.
ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtor: Claus Wischmann
Dr. Ivan Šprajc, slovenski arheolog, eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za arheoastronomijo, ki je zaslužen za nekatera od najpomembnejših odkritij davnih majevskih mest na mehiškem polotoku Jukatan. Med letoma 1992 in 2000 je bil zaposlen kot raziskovalec na mehiškem Instituto Nacional de Antropología e Historia (INAH). Od leta 2000 dela na ZRC SAZU v Ljubljani, kjer je predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije, ter predava na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Sisi in Rudolfa življenje ob morju prerodi. Sisi napeto čaka, da bo mož popustil, in znova začuti željo po življenju, opazi pa tudi, da Almo pesti bolezen. Na Dunaju se nad Franca zgrinjajo temno oblaki. Zdi se, da kani ruski car skleniti zavezništvo z Bismarckom, kar lahko prepreči le nadvojvodinja Zofija, s katero pa je Franc že več let sprt. Na dvornem plesu se Walli prelevi v skrivnostno grofico. Opazi jo Franc in njej in Gustavu premeša načrte. Potem ko vojska krvavo obračuna z gradbenimi delavci, pred Franca stopi skrivnostnež, ki trdi, da ve, kje je cesarica.
SISI (III.) / koprodukcija / 2023
Scenarij: Elena Hell, Robert Krause, Andreas Gutzeit
Režija: Sven Bohse, Miguel Alexandre
V glavnih vlogah: Dominique Devenport, Jannik Schümann, Désirée Nosbusch, Giovanni Funiati, Murathan Muslu, Tanja Schleiff, Marcus Grüsser
Milena Zupančič je del nacionalnega spomina že več kot pol stoletja. Poznamo jo kot Meto v Cvetju v jeseni, Mimiko v filmu Moj ata, socialistični kulak, glavne vloge pa je odigrala tudi v številnih drugih filmih in gledaliških predstavah doma in po svetu. Za svoje delo je prejela nešteto nagrad, od Borštnikovega prstana, Prešernove nagrade, več puljskih aren do Badjurove nagrade, bila je Slovenka leta. V tokratnem Intervjuju je z gledalci delila spomine na različna snemanja in sodelovanje z velikimi imeni slovenskega filma, anekdote in svoj pogled na bolezen in staranje. Tako kot gledališki oder je tudi televizijski studio napolnila s pozitivno energijo, in čeprav mislimo, da o njej vemo vse, je izdala marsikatero skrivnost. Nam pa jo je uspelo večkrat presenetiti, tudi s posnetki, ki jih ni videla še nikoli. Oddajo je pripravil in vodil Zvezdan Martić.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Sredi Sredozemskega morja posadka reševalne ladje Ocean Viking rešuje ljudi, ki bežijo iz Libije. Prenatrpani čolni, ki niso primerni za plovbo, po več dni plujejo s tokom. Ko preživele rešijo in sprejmejo na krov, jim nudijo prvo pomoč, nato jih skušajo pospremiti do varnega pristanišča. Na tej ladji se še posebej trudijo pomagati ženskam in otrokom. Da bi oskrbeli ljudi v stiski v skladu z njihovimi pravicami in pomorskim pravom, v osrednjem Sredozemlju vsak dan potekajo prepiri med oblastmi in humanitarnimi delavci.
MOTHERSHIP / EN PLEINE MER / Francija, Belgija / 2023 / Režija: Muriel Cravatte
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana.
Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.