Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Prešernovem gledališču Kranj smo bili na premieri prve slovenske uprizoritve besedila Kot vsa svobodna dekleta Tanje Šljivar, v Galeriji Y pa na razstavi Totem in tabu slikarke Ive Tratnik. Prelistali smo novosti Cankarjeve založbe, tudi pesniško zbirko Rodna doba Nine Medved. V petek smo bili na otvoritvi Alternativnega kulturnega centra Nama v Škofji Loki, na koncertu Tomaža Hostnika in U$IŁ, spomnili pa se bomo tudi skladatelja Aleša Kersnika (Delial) ter kitarista in komponista Zorana Crnkoviča, ki je v 70. letih po vsej nekdanji Jugoslaviji blestel s progresivno rockovsko zasedbo Jutro.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Egon in Ajda sanjata o hišnem ljubljenčku, ki bi ga razvajala pri sebi doma. Očka ni navdušen, a se hitro domisli rešitve. Imata lahko cel kup ljubljenčkov. Najprej jim morata na vrtu urediti dom in prišli bodo kar sami. Le katera bodo ta bitja?
Torkova oddaja Dobro jutro bo v vaše domove ponovno prinesla zanimive teme. Podali se bomo natančno 48 let v preteklost, ko so javnosti prvič predstavili znameniti in za raziskovanje vesolja nadvse pomemben Space Shuttle. V rubriki Svetujemo bomo opozorili na nevarnosti krvnih bolezni, poleg tega pa bomo pokukali v drobovje volilnega sistema Združenih držav Amerike, kjer bodo novembra potekale volitve, ki vplivajo na ves svet. Predstavili vam bomo tudi najnovejše posnetke s 25. svetovnega prvenstva v toplozračnih balonih, ki je potekalo na Madžarskem, ter vas povabili na Festival fotografije Maribor. V živo se bo iz terena oglasil Goran Obradovič, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
V oddaji bodo predstavljeni edinstveni in slastni recepti. Avtor oddaje Z vrta na mizo in kuharski mojster Primož Dolničar bo s svojo premično kuhinjo, potoval po Sloveniji in s kulinaričnega vidika predstavljal naše pokrajine. Iz ekološko pridelanih sestavin lokalnih pridelovalcev, kmetov ali vrtičkarjev, bo tradicionalne jedi in domače sestavine predstavljal na "sodobnih krožnikih". Vse uporabljene sestavine bodo sezonske, vedno sveže, domače in ekološko pridelane. Kuhar bo v oddaji vse jedi pripravljal s čisto tradicionalnim načinom priprave kot tudi s pomočjo sodobnih kuharskih tehnologij.
Kod vse se je razlegala Slovenija, ko se je pela pesem Po Koroškem po Kranjskem? So se stari Slovani na poti iz zakarpatske domovine res naselili tja, kjer je ajda najlepše obrodila? In kako pomembna in priljubljena je danes ta poljščina, ki jo opeva ta znana ljudska pesem?
V pogovoru bomo opredelili najbolj značilne glasbene fraze te ljudske pesmi in jo umestili v slovanski glasbeni prostor, saj gre za pesem, ki jo v veselem ritmu pojejo številne zborovske zasedbe in se z njo identifcijrajo širom koroške in kranjske.
Slovenski znakovni jezik bo končno dobil svoje mesto v šolskem sistemu. V noveli Zakona o osnovnih šolah, ki je bila sprejeta v začetku letošnjega leta, so zapisane tudi pravice gluhih in naglušnih otrok. Učenje slovenskega znakovnega jezika je po novem umeščeno v program osnovnošolskega izobraževanja. Novela zakona pa prinaša tudi druge novosti, med drugim uvedbo prvega tujega jezika v prvi razred, prenovo razširjenega programa, spremembe na področju izobraževanja na domu in nacionalnega preverjanja znanja. Več o uvajanju in prenovi šolskega sistema boste izvedeli v tokratni oddaji.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
S predsednikom vlade o zapletu s slovenskim kandidatom za komisarja, načrtovanih reformah in očitkih, da je vlada pravi čas zanje že zamudila, o kritikah, da popoplavna obnova poteka prepočasi, in drugih aktualnih vprašanjih. Po pogovoru s predsednikom vlade bomo vse to komentirali še s predsednikoma obeh opozicijskih strank. Pogovor s predsednikom vlade in zatem še pogovor z opozicijo.
S predsednikom vlade o zapletu s slovenskim kandidatom za komisarja, načrtovanih reformah in očitkih, da je vlada pravi čas zanje že zamudila, o kritikah, da popoplavna obnova poteka prepočasi, in drugih aktualnih vprašanjih. Po pogovoru s predsednikom vlade bomo vse to komentirali še s predsednikoma obeh opozicijskih strank. Pogovor s predsednikom vlade in zatem še pogovor z opozicijo.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Nekateri ljudje zbirajo umetniška dela, so pa tudi taki, ki radi zbirajo okostja dinozavrov. To so predvsem bogataši, ki v svojih razkošnih hišah hranijo zasebne zbirke okostij dinozavrov in so na dražbah zanje pripravljeni odšteti vrtoglave vsote. Dokumentarni film prikaže prodajo največjega triceratopa na svetu, Big Johna, na dražbi v Parizu in cvetoč posel s fosili dinozavrov. Vendar znanstveniki opozarjajo, da tovrstna zbirateljska strast ni brez posledic na znanost. Bodo muzeji ostali brez okostij dinozavrov, ki so bila od nekdaj navdih za mnoge generacije paleontologov?
JURASSIC CASH / Francija / 2022 / Režija: Xavier Lefebvre
Hiša na hribu – razstava sodobne umetnosti pri Sv. Marjeti v Žlebeh
»Hiša na hribu« je tradicionalni razstavni festival, ki se letos pri cerkvi Sv. Marjete v Žlebeh predstavlja deseto leto zapovrstjo. Prvotna ideja projekta je bila, da ustvarjalci povežejo sodobno umetnost s prostori naravne in kulturne dediščine, a je z leti prerasla okvire, saj umetniške niti spletajo pot do ljudi in med ljudmi. Letošnja razstava povezuje obraze umetnosti in obraze skupnosti.
Priporoči:
»Hiša na hribu« je tradicionalni razstavni festival, ki se letos pri cerkvi Sv. Marjete v Žlebeh predstavlja deseto leto zapovrstjo. Prvotna ideja projekta je bila, da ustvarjalci povežejo sodobno umetnost s prostori naravne in kulturne dediščine, a je z leti prerasla okvire, saj umetniške niti spletajo pot do ljudi in med ljudmi. Letošnja razstava povezuje obraze umetnosti in obraze skupnosti.','https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvs1/2024-09-17/14096498')">Deli
A Barangolások adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Budapest környéki tavak és a Kolozsvár című epizódot láthatják.
V oddaji Potepanja si lahko s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! ogledate epizodi z naslovom Budimpeštanska jezera in Cluj-Napoca.
Franzi pod vplivom epetikona ne obvladuje več čustev in zagrozi Timu, da ga bo povozila.
Steffen še naprej kuje načrte, da bo Franzi in Tima naščuval drugega proti drugemu. Franzi zamolči, da se je Tim odločil ohraniti njen vrt, in ji podtakne snov, ki povzroča nasilnost. Nato pa se zazdi, da bo njegov načrt ušel z vajeti.
Cornelia si dopoveduje, da so njena čustva do Roberta samo plod nostalgije. Ko pa opazi, kako se kljunčka z Vanesso, jo močno zbode pri srcu.
Ko Robert Wernerja znova zavrne glede relija, se ta vendarle pridruži Christophovemu načrtu. Občinski svet bosta poskusila prepričati, da bi občina priredila reli starodobnikov, Werner pa bi bil pokrovitelj, da bi tako obenem oglaševal Knežji dvor.
Michelle se boji, da bi se zaljubila v Paula in ga potem pogrešala na popotovanju okoli sveta, zato se oddalji od njega. Paul ni pretirano navdušen, kajti kako naj jo v takih okoliščinah pregovori, da bi ostala? André se nečesa domisli …
Hildegard in Alfons skleneta, da se bosta skupaj upokojila, in se otožno poslovita od Knežjega dvora. Bo to dokončno slovo?
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Pok in Pak se znajdeta v gradu, kjer prebiva osamljena kraljična, saj vsi mislijo, da v njem straši. Pogumno se lotita iskanja bavbava in odkrijeta, da ga sploh ni.
Priznan francoski fotograf in avtor več fotografskih knjig slovenskih korenin Klavdij Sluban je imel razstave svojih fotografij v številnih pomembnih svetovnih muzejih in galerijah. Oblikovalka Petra Jerič želi s svojimi oblačili, obutvijo in dodatki pozitivno vplivati na okolje. Njena veganska trajnostna modna kolekcija je iz novega biomateriala in je biorazgradljiva. Lovro Jurečič je mlad kovač iz dolenjske vasice Podbočje na vzhodu Slovenije. Z ročno izdelanimi noži pripoveduje zgodbe domačega okolja in svojih prednikov. Grm, ki je doma ob Črnem morju, je našel svoje mesto tudi v Sloveniji. Rumeni sleč je skrivnostna, privlačna in zelo redka rastlina s čudovitim zlatim cvetom in omamnim vonjem. Soteska Vintgar velja za odprta vrata v Triglavski narodni park. Nekoč divja ledeniška soteska je leta 1893 dobila prvo pot za obiskovalce.
V dnevno sobo prihaja slavljenec, ki prav 17. septembra praznuje 80 let. Alfi Nipič, ena največjih legend slovenske glasbe je spet v odlični kondiciji, v oddaji pa se bo spominjal svoje glasbene poti, na kateri je postavil številne glasbene mejnike.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Avtizem nekaterim z izjemnimi sposobnostmi na določenem področju pripisuje genialnost, drugim priznava, da nikoli ne bodo zmožni samostojnega življenja.
Kako pa je v resnici živeti z avtizmom? Kaj da in kaj vzame? Kaj osebe z različnimi avtističnimi motnjami, od otroškega in atipičnega avtizma do Aspergerjevega sindroma, potrebujejo, kako se počutijo? Kakšne so njihove izjemne sposobnosti, kateri so njihovi primanjkljaji? Kakšne skrbi in veselje delijo s svojimi starši, okolico? Viktor, Tamara, Bor, Alek in Tadej živijo med nami, v svetu, ki ni črno-bel, ki je naš in njihov.
V noči, ko se zgodi nesreča, ladja Silja Europa prestreže Estonijin klic v sili. Odgovorni se odločijo, da ji bodo priskočili na pomoč, in pred posadko je dolga in naporna noč.
Razbitino najdejo, toda preiskava obstane na mrtvi točki, kajti manjka ščitnik, brez katerega je ne morejo nadaljevati.
ESTONIA / koprodukcija (Finska, Belgija, Nemčija, Estonija, Švedska) / 2023
Scenarij: Miikko Oikkonen / Režija: Måns Månsson, Juuso Syrjä / V glavnih vlogah: Jussi Nikkilä, Arndt Schwering-Sohnrey, Katia Winter, Pelle Heikkilä, Christian Saldert, Pertti Sveholm, Kaspar Velberg, Peter Andersson, Doris Tislar, Cecilia Milocco, Anders Mossling, Seidi Haarla, Claes Hartelius, Egon Nuter
Dve leti in pol od začetka vojne v Ukrajini se spopadi nadaljujejo. Rusija osvaja ozemlje v Donbasu, ukrajinske enote pa rusko ozemlje. Kako smiselna je ukrajinska ofenziva v Rusiji in zakaj je ta ne ustavi? Kako uspešne so ruske operacije na vzhodu Ukrajine in kako zelo je prizadeta ukrajinska obramba? Koliko časa bo še prihajala vojaška pomoč z Zahoda, ki sicer omogoča uspešno ukrajinsko obrambo, a je te vojne v resnici sit?
Moldavija, ena najrevnejših evropskih držav, je ena izmed devetih kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Oktobra bo v državi referendum, na katerem bodo državljani odločali o vpisu tega cilja v ustavo. Zakaj je za to državo to tako pomembno vprašanje? Več o tem v pogovoru z zunanjim ministrom Moldavije Mihaiem Popşoiem.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Nocoj v Kulturi: bili smo v Mariboru, kjer poteka festival fotografije, letošnji deveti se bo zvrstil v devetih razstaviščih po Mariboru. Predstavili vam bomo tudi novo zbirko žanrske literature Razmerja, izdano pri Mladinski knjigi, in letošnji festival Sound Explicit, ki bo do jutri potekal v Ljubljani.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Cirila Pregelj, rojena Budin, preseneti z neverjetno zgodbo, širši javnosti malo znano, iz Mirna na Goriškem. Tu povojna razmejitev Med Jugoslavijo in Italijo ni pretrgala le vezi z Gorico, ampak je meja z bodečo žico dobesedno presekala vaško pokopališče, tako da je bil en del v eni državi, drugi del pa v drugi.
Cirila pripada stari in ugledni Budinovi rodbini iz Mirna. Oče Venček je bi neutruden pevovodja in organist, prijatelj Lojzeta Bratuža. Najprej so ga preganjali fašisti in potem komunisti, pove s trpkim nasmehom. V sorodu so še z drugimi znamenitimi družinami – Klančič, Kogoj, Mozetič in Vuk. Pesnik Stanko Vuk je bil leta 1944 ubit v Trstu, skupaj z ženo Danico.
Mati in oče Cirile Pregelj sta bila zavedna Slovenca in sta se upirala fašizmu. Poročila sta se leta 1939; takrat je fašistična Italija, kamor je spadal Miren, mladoporočencem ponujala obisk Rima. Pregljeva sta to seveda zavrnila – na poročno potovanje sta odšla na Sušak, kjer si lahko videl v Jugoslavijo. Za ljudi v osrednji Sloveniji je težko razumljivo, s kakšnim hrepenenjem so zavedni primorski Slovenci gledali na takratno Kraljevino Jugoslavijo; zanje je bila obljubljena dežela. V boju proti poitalijanjevanju je imela glavno vlogo Cerkev. Miren je bil kulturno in gospodarsko zelo razvita vas. Imeli so čevljarsko delavnico, v delo so bile vključene tudi ženske; rekli so jim »šteparce« ali prešivalke, tiste, ki so šivale zgornji del čevlja.
Po izbruhu druge svetovne vojne so bili Budinovi kot velika večina Primorcev privrženi partizanskemu gibanju. A tudi tu je hitro, zlasti po kapitulaciji Italije, udarila revolucija. Prva žrtev je bila učiteljica Vera Lestan. Oče je bil med vojno sprva v italijanski vojski. V Potenzi v Italiji je ustanovil zbor primorskih fantov – vojakov, ki so peli pri maši. Oče je potem sodeloval s partizani in bil po vojni član Zveze borcev, a ker ni hotel v Partijo in je vztrajal kot zborovodja cerkvenega zbora, je pozneje padel v nemilost oblastnikov.
Leta 1944 so zavezniki v želji, da bi uničili vojaško letališče, po pomoti bombardirali Miren. Kar 34 vaščanov je ob tem umrlo. Konec vojne je prinesel olajšanje, Miren so zasedli zavezniki. Čeprav jim je šlo pod zavezniki dobro, so hrepeneli po svoji državi in jo naposled le dočakali.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.