Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Tudi nocoj bomo Kulturo začeli s petminutno kroniko s Festivala slovenskega filma. Bili smo tudi na premieri predstave Luč ugasne v MGL-ju v režiji Sebastijana Cavazze in na glasbenem simpoziju Zvokotok v Cankarjevem domu.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Na smetišču ovce najdejo dude, ki jih zamenjajo za bolnega emuja. Odločijo se, da bodo »emuja« negovale, dokler ne ozdravi, preden ga bodo spet spustile nazaj v divjino.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Slovenci popijemo od 5 do 6 kilogramov kave na leto. O kavi, njeni zgodovini in njenem družbenem pomenu nam bo pripovedoval dr. Božidar Jezernik, antropolog in avtor najboljše knjige o kavi na svetu. Vse skupaj pa se začne pri rastlini, imenovani kavovec. Vendar tudi kava ne vsebuje vedno enake količine kofeina: odvisna je tako od vrste kavovca kot od časa praženja kavnih zrn. O pozitivnih in tudi negativnih učinkih kave bosta spregovorila dr. Samo Kreft, profesor farmacije in farmacevtske biologije, ter dr. Živa Lavriša, nutricionistka z Inštituta za nutricionistiko.
Kofein se naravno ne pojavlja samo v kavi, vsebujejo ga tudi druga živila. V rubriki Ah, ta splet nam bo Nina Cijan z Anjo Bolha, raziskovalko na Biotehniški fakulteti in sodelavko Zveze potrošnikov Slovenije, predstavila aplikacijo »Veš, kaj ješ«, ki jo je razvila Zveza potrošnikov Slovenije. Gre za eno izmed aplikacij, ki nam pove, kolikšen odstotek neke snovi vsebuje kak izdelek. Na okus kave pa zagotovo ne vpliva samo to, od kod izvira in kako je pražena, ampak je pomemben tudi zadnji korak – priprava. Različno pripravo kave nam bo v studiu prikazal in predstavil odličen poznavalec in velik ljubitelj kave, Tine Čokl.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Potem ko so bili v Tarči razkriti tonski posnetki dogovarjanja poslancev, kako izigrati zakonodajo in se izogniti referendumu o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, so se goreči zagovorniki projekta čez noč poenotili glede preklica referenduma. Nevladne organizacije zaradi umazane igre pozivajo vpletene politike in druge odločevalce k prevzemu odgovornosti.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Prava arhitekturna čudesa, Angkor Vat, Louvre in Hagija Sofija, ki so sicer med najbolj raziskanimi in podrobno pregledanimi spomeniki, so še vedno zavita v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija jih prepričljivo razkriva s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in trirazsežno grafiko.

3. del: Hagija Sofija
Carigrajsko Hagijo Sofijo so zgradili pred več kot 1500 leti kot baziliko, jo pozneje spremenili v mošejo in nato v muzej. Zdaj je spet mošeja in velja za enega največjih arhitekturnih dosežkov vseh časov. V dolgih stoletjih so jo večkrat prezidali in dograjevali, vseeno pa uspešno kljubuje zobu časa in celo silovitim potresom. V oddaji bomo videli, kako so njeni načrtovalci s premišljeno izbiro materialov dosegli, da se 55-metrska kupola ne podre in da je notranjost ogromne stavbe vedno polna svetlobe. Arheologi pa bodo pojasnili, kaj se skriva v podzemlju stavbe. Legenda pravi, da je tam velikanski zbiralnik vode, po kateri bi lahko čolni pluli vse do morja.


ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / Režija: Marina Boyenval

V oktobrskem Opusu bomo spoznali štiri avtorje, ki so se lotili pisanja knjižnega dela – od znanstvene monografije, avtobiografskih spominov, priročnika do romanesknega prvenca. Avtorica knjige z naslovom Kako zablesteti na odru je dr. Katarina Habe, profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V svoji monografiji obravnava teoretične in praktične vidike nastopanja. Dirigent Gregor Kovačič, ki živi in dela na avstrijskem Koroškem, je napisal knjigo z naslovom Dirigirati ali biti dirigiran, v kateri razlage, na kakšne pasti lahko naleti mlad dirigent in kako jih premagati. Franc Avsenek je bil dolgoletni solo violist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, član številnih komornih zasedb, profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter avtor antologije slovenske glasbe za violo. Ob zaključku svoje glasbene poti je opisal spomine v knjigi z naslovom Edina pot. V njej je predstavil svoje pestro glasbeno življenje. Igor Krivokapič je skladatelj, pedagog in avtor glasbenih oddaj na Radiu Slovenija. Tokrat ga bomo spoznali kot pisca obsežnega romana z naslovom Simfonija v besedi, v katerem lahko mestoma začutimo zven besed na papirju. V romanu se sprašuje o temeljnih bivanjskih vprašanjih in bralca nagovarja, da išče odgovore nanje.

Az adás tartalma:

- Magyar Érdemrend tisztikeresztje kitüntetés Zver Ilonának;
- Gyermekvilág a Lendva-vidéken – könyvbemutató;
- Szomi Béla: Nyisd ki az ablakod;
- 15 éves a Nimam časa vegyeskórus;
- középiskolások vitatornája Lendván;
- Süsü, a sárkány – zenés mesejáték.

Vsebina oddaje:

- častni križ madžarskega reda za zasluge Heleni Zver;
- publikacija Svet otrok v Lendavi in okolici;
- Béla Szomi: Odpri svoje okno;
- 15 let mešanega pevskega zbora Nimam časa;
- debatni turnir srednješolcev v Lendavi;
- otroška predstava Zmaj Süsü.

V predpočitniškem Infodromu nas je zanimalo, s katerimi družabnimi igrami si boste popestrili proste dni. To smo vprašali učence z Osnovne šole Ludvika Pliberška Maribor. Pred časom smo učence na III. OŠ v Celju vprašali, kaj mislijo, o čem se v zbornici pogovarjajo učitelji. Zdaj pa smo učiteljicam iste šole pokazali posnetek in posneli njihov odziv. Vojna v Gazi traja že več kot leto dni, v Slovenijo je na zdravljenje prišlo deset mladostnikov s tega območja. Otroški poročevalec Maks se je pogovarjal z astronavtom slovenskih korenin Randyjem Bresnikom, ob koncu pa smo vas povabili še k ogledu oddaj, ki smo jih pripravili za ves počitniški teden - Počitniških izzivalcev.

Franzi in Steffen skleneta, da se bosta na vrat na nos poročila na Danskem, vendar Franzi v zadnjem hipu ugotovi, da je v hotelu pozabila svoj rožnati šal. Ko gre ponj, naleti na Tima in hitro jima postane jasno, da je v hotelu nekaj narobe.
Robert s sodelavci odide na rafting. Tam se znova vname prepir med Rosalie in Andréjem, vodnik Manuel pa se zagreje za Cornelio. Cornelia skrivaj goji čustva do Roberta, ki pa ne opazi njenih ženskih čarov.
André užaljen odvihra domov in doživi nesrečo. Tudi v hotelu ni mirno. Ariane kani dokončati svoj zlobni načrt in spotoma kaznovati Christopha za vso bolečino, ki jo je povzročil njej in njeni mami.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Tjaša poskuša na klavirju zaigrati novo pesem. Ker ji ne uspe, je zelo razočarana. Predstavlja si velikansko klavirsko goro, ki se spremeni v tobogan, kadar stopi na napačno noto. Z Mašino pomočjo se Tjaša zbere in spozna, da si mora vzeti čas, če želi priplezati na vrh.

BUČKE IZ VRVI
Pred nočjo čarovnic, praznikom Keltov, ki so ga Američani potrošniško oblekli, s Sabino Šegula izdelujemo vilinski venček. Zanj je najprej naredila bučke iz vrvi. Poglejte, kako preprosto jih lahko izdelate tudi sami.

KAČIČE, KROGLICE IN SNOPKI
V drugem delu dr. Sabina Šegula izdeluje kačice, kroglice in snopke. Prve sestojijo iz delno posušenih listov okrasnih trav in vrtnarske žice, kroglice so iz mahu, snopki pa iz delov vej.

VILINSKI VENČEK
Prej naštete elemente, pri katerih lahko preverite vaše ročne spretnosti, je Sabina Šegula vstavila v venček za noč čarovnic. Dodala je še nekaj posušenega cvetja in nastal je vilinski venček.

ČEBULICE V LONCU
Jeseni poskrbimo za cvetenje spomladi. Konec oktobra in prva polovica novembra je čas, primeren za sajenje čebulic tulipanov in drugih spomladanskih čebulnic. Jerneja Jošar je čebulice položila v glineni lonec, dodajala jih je po sistemu lazanje.

BUČE IZ ODSLUŽENEGA LESA
Na vrtu Zelene sreče letos z bučami sreče niso imeli. Le nekaj jih je ostalo na vrtu, druge so večinoma zgnile. Tjaša Podgoršek, najmlajša članica družine, se je domislila, da jih naredi iz lesa. Poiskala je kose odsluženega pohištva in jih spremenila v buče.

Primož in Gaber se v sončni nedelji odpeljeta po poteh okupirane Ljubljane in se odločita, da bosta za kosilo skuhala oz. spekla celega piščanca. V knjigi poiščeta Primožev recept, ki ga Gaber na glas prebere, Primož pa hiti prinašati sestavine. Režeta, sekljata, mešata in že je piščanec lepo položen na posteljico iz kruha v pečici. Nedeljskega kosila seveda ni brez juhe, da pa ne bosta jedla le klasične goveje, bosta danes skuhala česnovo kremno juho. Kaj pa sladica? Ker je že jesen, v gozdu in na tržnici pa se že ponujajo kostanji, Gaber na vrtu zakuri ogenj in pozno popoldne se bosta sladkala še s kostanji. Pa en velik dober tek vam želimo!

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Osrednji gostje oddaje so člani Kvinteta Dori iz Brodnic pri Rimskih toplicah, na pogovorni kavč pride župnik Izidor Pečovnik Dori iz Nemčije, družbo mu bo delal kitarist pri Gadih David Novak. V studiu nastopajo še Gadi z novo polko Je ni in je ne bo, družinski ansambel Petan ter Klateži iz Nove Cerkve pri Vojniku. Žan Videc, zmagovalec Melodij morja in sonca 2024, bo interpretiral ljudsko Kaj ti je deklica? Voditelj: Andrej Hofer

Ekipa oddaje Na lepše je pred prvim novembrom obiskala največje avstro-ogrsko pokopališče iz prve svetovne vojne na slovenskih tleh v vasici Gorjansko, ki je tudi izjemno dobro ohranjeno.

V oddaji ustvarjalki gostita tudi Dragonarje generala Maistra - edini uniformirani pevski zbor na območju nekdanje Avstro-Ogrske. S petjem in uniformami ponazarjajo štajersko-koroško-kranjski konjeniški polk številka 5, ki je bil ustanovljen leta 1721.

V oddaji pa tudi zgodba o reki Muri in njeni vključenosti v turistično ponudbo. Reka je od leta 2021 del Biosfernega območja reke Mure in je vključena v družino pet državnega biosfernega območja Mura, Drava in Donava. Ta po površini tvori devet tisoč kvadratnih kilometrov, kar je približna velikost za polovico Slovenije, znotraj tega območja pa živi okoli milijon ljudi, ki so še vedno odvisni od teh treh rek. Reka Mura tudi velja za zadnjo veliko prostotekočo reko brez pregrad, ki se na določenih odsekih še vedno prosto pomika po pokrajini.

Družina Nika živi v odmaknjeni gorski dolini na severu Albanije. Ded Nika je kmetijo prevzel od očeta in je kmet s srcem in dušo. Družina Nika prideluje vse, kar raste v visokogorju: mirabele, jabolka, paradižnik, bučke, fižol, krompir, grozdje, orehe in koruzo. Dedova žena Spresa pripravlja za to območje značilne jedi, kot so sladica "revani", nasitna kaša "maza e djathit", "tave me patate", krompirjev narastek z ovčjim sirom, papriko, čebulo in paradižnikom ter postrvi iz ledeno mrzlega gorskega potoka.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Vsakodnevno poročamo s Festivala slovenskega filma v Portorožu, v MGL-ju pa smo si ogledali premiero režijskega prvenca Sebastijana Cavazze Luč ugasne avtorja Simona Stephensa. V Galeriji Bažato smo bili na odprtju samostojne likovne razstave Uroša Weinbergerja Froula Park, v slovenjgraškem Mladinskem kulturnem centru pa smo si ogledali pretresljivo razstavo risb japonskega avtorja Šigea Moritomija iz Hirošime, Izginula mesta, iskanje spominov: risbe in pričevanja. Nikakor ne bomo pozabili na začetek cikla filmov preteklih festivalov Liffe, ki ga vse do konca novembra pripravljajo na TV SLO 1.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Ennio Morricone je skladatelj, ki je izumil filmsko glasbo. V oddaji se pred dokumentarnim filmom v režiji Giuseppeja Tornatoreja pogovarjamo s filmskim kritikom in skladateljem Petrom Žargijem.

Obvezni dokumentarec za vse privržence filmske glasbe

Če je kakšna glasba presegla filme, za katere je bila ustvarjena, in definirala popularno kulturo 20. stoletja, je to gotovo glasba Ennia Morriconeja, očeta svojevrstnega zvoka špageti vesternov in avtorja ponarodelih napevov tako iz filmov, zapisanih v zgodovino, kot tistih, ki jih pozna le cinefilska peščica. Pričujoče delo, pod katerega se je podpisal Morriconejev redni sodelavec, filmski režiser Giuseppe Tornatore (Cinema Paradiso), je definitivni dokumentarni poklon velikanu filmske glasbe. Kronološki pregled Morriconejevega opusa z brezmejnim razponom in obsegom lepo dopolnjujejo osebna pričevanja samega skladatelja, prijateljev in sodelavcev. Tudi glasbeni poznavalci ne bodo šli žejni čez vodo, saj film predstavi pronicljive analize kompozicij in skladateljevega edinstvenega, tudi zelo raznovrstnega glasbenega sloga. Nastopajo Ennio Morricone, Quentin Tarantino, John Williams, Clint Eastwood, Lina Wertmüller, Liliana Cavani, Hans Zimmer, Terrence Malick, Bernardo Bertolucci, Bruce Springsteen …

Izvirni naslov: ENNIO / Koprodukcijski dokumentarni film, 2021 / Scenarij in režija: Giuseppe Tornatore

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.