Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Spomini Angelike Hribar nas skozi osebne zgodbe v petih nadaljevanjih popeljejo skozi vse dvajseto stoletje naše zgodovine.

V pripovedi o njenih prednikih spremljamo vzpon, vrhunec in zaton slovenskega meščanstva, naše intelektualne, umetniške in ekonomske elite. Angelika Hribar je hčerka kiparke Lize Hribar in vnukinja slikarke Elze Kastl Obereigner, ki sta študirali na Dunaju in v Firencah, po očetovi strani pa je naslednica široko razraščene družine Hribar. Angelikin praded Franc Šumi in njegova žena Josipina sta bila proti koncu 19. stoletja začetnika tovarne Šumi, njuna hčerka Evgenija in njen mož Dragotin Hribar, starša Angelikinega očeta Zorana, pa sta nadaljevala razvoj tovarne Šumi in ustanovila še tovarno Pletenina. Narodnozavedni Dragotin Hribar je bil tudi velik mecen, med drugim je na pobudo svojega zeta prof. dr. Izidorja Cankarja plačal gradnjo Moderne galerije. Angelika Hribar izjemno zanimivo in privlačno pripoveduje zgodbe, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje, včasih pa tudi tragične, kot je zgodba o uboju njenega strica Rada Hribarja in tete Ksenije z gradu Strmol leta 1944 ali pa zgodba o obsodbi in zaprtju njenih staršev Lize in Zorana Hribarja na politično montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Ob gradu Strmol, ki je bil v lasti Rada Hribarja, se bomo sprehodili tudi skozi grad Snežnik, kjer je bil upravnik gozdnih posestev Angelikin praded Jožef Obereigner. Obiskali bomo danes razpadajoči grad Koča vas in še mnoge druge kraje. V pripoved se v besedi in sliki vpleta na desetine pomembnih osebnosti, ki so temeljno zaznamovale preteklo stoletje na Slovenskem. Posebno privlačnost daje oddajam izjemno bogato arhivsko slikovno in filmsko gradivo, ki po večini izvira iz osebnega arhiva Angelike Hribar in bo v veliki meri prvič javno predstavljeno, prispevalo pa ga je tudi več deset slovenskih muzejev in arhivov ter mnogi posamezniki.

Prestolnica Češke – Praga je eno izmed tradicionalnih prizorišč tekem svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah. Tokrat bo drugo letošnje, po katerem bomo že bolje vedeli, kako so v predolimpijski sezoni pripravljeni tekmovalke in tekmovalci.
V petek se bodo v polfinalih in finalih pomerili v kajakaški konkurenci. Slovenci so v Augsburgu razočarali, saj se nikomur ni uspelo prebiti med deset najboljših.
V soboto se bodo pomerili kanuistke in kanuisti. Kozorogova in Hočevarjeva iščeta pot do finala, kjer sta v Nemčiji s hitrostjo blestela Savšek in Božič, a bila oba premalo natančna.
V nedeljo pa se bodo v kajakaškem krosu znova pomerili znani in manj znani tekmovalke in tekmovalci, saj je ta disciplina zelo nepredvidljiva.

Otroci, starši, gibčni in gibalno ovirani, tisti, ki se vozijo z električnim pogonom in tisti z nožnim, v mestnem jedru se srečamo vsi. In v takšnem mestnem jedru hitro postane jasno, da prometna pravila pogosto niso prav dosti zanesljiva, temveč se je pogosto treba znajti, prilagoditi. Z zdravo pametjo, predvsem pa s sočutjem. Skupaj z otroki Osnovne šole Šenčur in mimoidočimi Kranjčani smo torej trenirali sočutje v prometu.

Tokratna oddaja V petek zvečer je posvečena izboru najboljših glasbenih in humorističnih vložkov spomladanskega dela aktualne televizijske sezone.
Nastopajo Vlado Kreslin, Tomi Meglič, Zdenko Cotič – Coto, Samanta Kunšt in Aljaž Ramot, Jaša Šaban in Jani Šepetavec, Lucija Selak, Ajda Pušaver, Julija Lubej in Tamburaški orkester KUD Majšperk, Gregor Ravnik, Jure Jaklič in Godalni kvartet C'est la Vie, Nina Pušlar in Bor Zuljan, Dominik Kozarič in Žan Serčič, David Novak, Ana Golavšek in Nika Svetlin, Fehtarji, Ansambel Aktual, Jan Plestenjak, Oto Pestner in Modrijani, Marko Hrvatin, Andrej Toplišek z Modrijani, Orlek in Maroltovke ter Alpski kvintet.

V kolikor bi si želeli biti del petkove glasbene zabave, se za ogled oddaje v studiu prijavite na www.vpetekzvecer.si ali nam pišite na elektronski naslov vpetekzvecer@rtvslo.si.

Bivša plesalka se vrne v šolo kot gimnazijska profesorica in gre v boj z razredom nemogočih dijakov.

Lina je bivša plesalka, ki je ljubezen do književnosti in plesa v zadnjih letih potisnila na stran zaradi skrbi za družino. V želji, da bi si povrnila nekdanjo samostojnost, se zaposli kot profesorica v gimnaziji. A delo je zahtevnejše, kot se ji je sprva zdelo. Hitro se znajde na bojni nogi s kolegi, ki so v letih poučevanja nezainteresiranih dijakov postali zagrenjeni, učiteljski poklic pa vidijo kot Sizifovo delo. Tudi Lina se spopada z neobvladljivimi razredi najstnic in najstnikov, ki imajo do učnega procesa zavrnilen odnos. V nasprotju s kolegi pa še ni zagrenjena in vse svoje moči usmeri v iskanje novih načinov, kako mladostnikom približati snov. Njeni izvirni pristopi omrežijo večino dijakov, a nikakor niso po godu vodstvu šole. V njenem razredu je tudi nekaj arogantnih deklet, ki se novi učiteljici iz principa nočejo pokoriti.

Izvirni naslov: XIa / Bolgarski film, 2015 / Režija: Georgi D. Kostov / Scenarij: Nikolaj Kolev / Igrajo: Jana Marinova, Bašar Rahal, Nikolaj Sotirov

V dokumentarnem filmu Forenziki železne dobe nas bo ekipa strokovnjakov iz Slovenije, Hrvaške, Anglije, Bosne in Hercegovine ter Italije popeljala na pravo forenzično popotovanje po starejši železni dobi.
Znanstveniki lahko s pomočjo najnovejših tehnologij in metod ugotovijo, od tega, kako so ljudje v starejši železni dobi poseljevali in spreminjali krajino, v kateri so živeli, pa vse do tega, kaj je bilo na jedilniku železnodobnega človeka in kako so nastajale upodobitve na znameniti situlski umetnosti. Podobe na teh umetelno okrašenih bronastih predmetih razkrivajo predvsem svet bojevnikov in veljakov, železnodobno družbo, ki je bila močno razslojena. Prizore z najbolj znane bronaste vedrice, situle z Vač, imamo Slovenci tudi na osebnih izkaznicah in v potnih listih. Iz starejše železne dobe izhaja torej eden naših nacionalnih simbolov.
Z železovo rudo, eno najpomembnejših strateških surovin prazgodovinskega sveta, so se znali okoristiti tudi železnodobni Dolenjci. O tem, da so bili vešči matalurgi ni dvoma, saj o tem pričajo metalurški centri kot so na primer Dolenjske Toplice. S svojimi središči, kot so denimo Vače, Magdalenska gora in Novo mesto, je bila železnodobna Dolenjska brez dvoma tudi pomemben sestavni člen razvejane trgovine na dolge razdalje, ki je povezovala takratne skupnosti od Sredozemlja do Srednje Evrope.
V filmu strokovnjaki spregovorijo tudi o dinamičnih odnosih, ki so se pred več kot poltretjim tisočletjem spletali med železnodobnimi skupnostmi, živečimi na območju današnje Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine.

Japonska ima eno izmed najnižjih stopenj kriminalitete na svetu, a tudi osupljivo represiven zaporniški sistem. Avtorji v dokumentarni oddaji raziskujejo morebitno vzročno-posledično povezavo in razkrivajo podrobnosti iz zaporniškega življenja. Zaporniki morajo do svojih delovnih mest prikorakati v ravnih vrstah. Njihov pogled se ne sme srečati s pogledom paznika. Zunaj strogo odmerjenega časa za rekreacijo morajo biti čisto tiho, za besedo pa vsakič posebej zaprositi. Strogo ravnanje v priporu nekatere osumljence privede tudi do priznanj za dejanja, ki jih niso storili. Prav to se je zgodilo moškemu, ki je bil obsojen na smrt in je bil zaprt kar 46 let. Pred nekaj leti so ga povsem zlomljenega izpustili na prostost.

PRISON LIFE: JUSTICE IN JAPAN / JAPON: PRÉSUMÉ COUPABLE / Francija / 2020 / Režija: Marie Linton

Simfonični orkester RTV Slovenija že krepko vstopa v sedmo desetletje svojega delovanja in ves ta čas velja za pomemben del slovenske kulture. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom. Program koncerta tokrat izpostavlja najlepša dela iz svetovne zakladnice klasične glasbene literature. Na sporedu boste lahko prisluhnili delom G. Rossinija, J. Brahmsa, M. Glinke in J. Straussa mlajšega. Režiser: Aljaž Bastič

V dobi pleistocena je nastal permafrost, trajno zamrznjena tla, ki se zaradi globalnega segrevanja zdaj talijo, pri čemer v ozračje uhajajo toplogredni plini. Da bi ublažila taljenje permafrosta, oče in sin Zimov že dve desetletji skušata v Sibirijo znova naseliti velike rastlinojede živali in ponovno vzpostaviti starodavni ekosistem Sibirije: po številnih najdbah fosilnih ostankov znanstvenika sklepata, da so v severni Sibiriji nekoč na kvadratnem kilometru v povprečju živeli mamut, pet bizonov, osem konjev, petnajst primerkov divjadi in dva volka.

THE ZIMOV HYPOTHESIS / Belgija, Francija, Rusija / 2021 / Režija: Denis Sneguirev

Nina Pušlar je v Plečnikovih Križankah zaključila poletno turnejo po slovenskih gradovih in dvorcih, koncert pa je sovpadel z izidom njenega šestega studijskega albuma "Nina". V 24 skladbah, kar nekaj jih je s skupino prearanžirala prav za ta nastop, se je sprehodila čez prvih 14 let kariere, nekajkrat pa so se ji pridružili plesalci Pro Dance studia Mihe Krušiča, ki je v eni od pesmi Nino tudi sam atraktivno zavrtel. Kot skriti gost se ji je v skladbi Punca na odru pridružil Jan Plestenjak. Ob hitih 'To mi je všeč', 'Za vedno', 'Lepa si' in 'Za naju' smo lahko na tem koncertu premierno slišali še tri nove pesmi, sicer pa je bil program sestavljen iz uspešnic, ki jih je posnela odkar je leta 2005 zmagala v drugi sezoni Bitke talentov.