Giovanni Antonio Scopoli je bil prvi rudniški zdravnik v Idriji in pionir slovenskega znanstvenega poimenovanja rud, rastlin in živali. Kakšen je še po 300 letih njegov doprinos k znanosti? Najznamenitejša rastlina, ki jo je opisal, je kranjski volčič. Rastlina vsebuje tudi strupene alkaloide, ki so jih nekoč uporabljali kot naravno sredstvo za anestezijo. V idrijskem rudniku smo posneli epsomit in melanterit - minerala, ki ju je davnega leta 1761 prvi opisal Scopoli. Del njegove pisane dediščine je tudi več let pozabljena knjiga Podobe kranjskih gob. V njej je 47 platen neznanega slikarja, na katerih so upodobljene gobe v naravni velikosti s Scopolijevimi komentarji. Katera njegova znanstvena dela so še pomembna in zakaj so bila številna Scopolijeva rodovna imena spregledana?

Obiskali smo konjeniški klub Urh Bauman v Dogošah in spoznali njihove mlade konje. Predstavljamo evropski projekt LIFE NATURAVIVA – biodiverziteta – umetnost življenja. V okviru tega projekta je biologinja in operna pevka, Petra Vrh Vrezec, pripravila glasbene posnetke, v katerih je združila operne napeve in osveščanje o nujnosti ohranjanja narave in živalskih vrst. V Tropski hiši smo tokrat spoznavali nočno žival - pritlikavega počasnega lorija. Opozarjamo na ogroženost ježkov. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

VZGOJA IN UPORABA AVOKADA
Iz trde koščice avokada si je Sebastjan Lipar vzgojil drevesce. Čez zimo ga spravi v notranje prostore in odstrani kak posušen list, zdaj pa je čas za presajanje. Po opravilu se prileže malica. Namaz bo iz pretlačenega avokada in jajca, za večjo hranljivost in okus pa doda še nekaj svežih ali pokuhanih zeli.
PRIPRAVEK PROTI UŠEM
V občudovanju odpiranja cvetov smo se ustavili na Brankinem vrtu v Brunšviku, ki ima ta konec tedna za obiskovalce odprta vrata. Ob vrtnicah vrt skriva še kakšno manj znano rastlino. Branka bo pripravila tudi škropivo iz kopriv. Z njim prši predvsem popke vrtnic, ko se pojavijo uši.
ČLANI KLUBA GAIA ŠE V POREČU
Z Meto Pivec iz Botaničnega vrta Univerze v Mariboru smo se na srečanju članov kluba Gaia prejšnji mesec v Poreču pogovarjali o oskrbi balkonskega cvetja ob daljši odsotnosti. Dobili smo nekaj nasvetov, kaj upoštevati, če smo poleti veliko zdoma.
ZBIRKA PERUNIK IZIDORJA GOLOBA
Ob koncu maja se je poslovil Izidor Golob, slovenski žlahtnitelj perunik in maslenic. V spomin na njegovo vrtnarsko delo v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru zbirajo slovenske sorte. Nekatere so odmrle ali se skrižale, zato gledalce prosijo za pomoč pri iskanju bradatih perunik in maslenic Izidorja Goloba.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

*****

Žogarija je projekt, ki uteleša eno naših najpomembnejših prepričanj – da šport lahko izboljša kakovost življenja mladih, jim vcepi vrednote, kot so solidarnost, poštenost, odgovornost, ter spodbudi spremembe na bolje v lokalnih skupnostih in širše.

Po nastopih v Augsburgu in Pragi se bodo od četrtka dalje slalomisti na divjih vodah borili za visoka mesta na tretjem prizorišču v Tacnu.
Savske brzice so vedno atraktivne, na njih so slovenski reprezentanti že dosegali visoke uvrstitve.
Po četrtkovih kvalifikacijah se bodo v petek v polfinalih in finalih pomerili kajakašice in kajakaši. Najboljša Slovenca Eva Terčelj in Peter Kauzer se letos še nista uvrstila v finale, zagotovo pa sta sposobna stopiti tudi na zmagovalni oder.

Se še spomnite trendov v gradnji pred desetletji? Gradile so se ogromne hiše, v marsikaterem pogledu predimenzionirane. Pa okrogline, frčade, štirikapnice, zalomljene strehe… Marsikdo je želel graditi unikatno, izstopajoče, drugačno, ne da bi se hkrati tudi zavedali, da je takšen dom težje opremiti in dražje vzdrževati. Naša gostitelja Lea in Rok sta rešitev za svoj novi dom iskala več let. Naletela sta na hišo, ki je bila sicer prevelika in v marsičem neustrezna. Preobrazbo pokažemo v oddaji.
Največji leseni športni objekt v Sloveniji je dobitnik nagrad BigSEE in Naj lesena zgradba leta 2020. Lastnik je želel, da ta zdrava lupina ne bi obremenjevala okolja in da bi v njej ustvarili idealne pogoje ne le za šport, temveč za bivanje na splošno. Ubral je veliko trajnostnih korakov ter med drugim vse skupaj začinil z zelenjem in veliko okusno izbrane opreme, ki briše meje med zasebnim in javnim.
Tudi stanovanje, ki ga predstavimo, je nagrajeno na uglednem tekmovanju European property awards v Londonu. Lastnika sta kupila novogradnjo, ki jima je povsem ustrezala, ampak strokovno oko je v danih volumnih zaznalo še večji potencial – kar je pomenilo samo eno: tudi, če je bilo vse na novo zgrajeno, je marsikaj moralo ven. In po predanem procesu oblikovanja interierja se je lahko na koncu pokazalo vse to, kar bo gledalce navduševalo.

Dokumentarni film opisuje življenje Elle Fitzgerald, ene največjih jazzovskih pevk vseh časov. Najprej si je želela postati plesalka, potem pa je leta 1934 zmagala na natečaju v gledališču Apollo in začela svojo pevsko kariero. Njena glasbena pot je trajala kar sedem desetletij in vključevala več žanrov, kot so swing, jazz, scat in bebop. Ellina glasba je zaznamovala 20. stoletje, polno rasizma in revščine. Kljub težkemu otroštvu je postala ena največjih ameriških zvezdnic.

ELLA FITZGERALD: JUST ONE OF THOSE THINGS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Leslie Woodhead

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Informativna oddaja Gospodarstvo vsak petek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja gospodarstva ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.

Z Magnetom se odpravimo na muzikal Mamma Mia!, ki je do zadnjega kotička napolnil Križanke. Pevec Luka Basi pa nam razkrije nekaj podrobnosti o prihajajoči poroki in prvi skladbi, ki jo je zapel v slovenskem jeziku.

Una volta in l'inverno
Joel sanja, da je prišel na konferenco družinskih zdravnikov, na kateri so same zdravnice v kopalkah. Cicely je zajel snežni metež, zato je njegovo potovanje na konferenco ogroženo. Joel deli meščanom posebne vizirje z lučko, da bi pregnal pobitost med zimo, ko v Cicelyju skoraj ni sonca. Walt, ki se vizirja najprej brani, postane zasvojen z njim. Ruth-Anne se hoče naučiti italijansko, da bi lahko brala Danteja. Po naključju spozna, da je Shelly izjemno nadarjena za jezike.

NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1994
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

Antigona – kako si upamo! Z vesno nagrajeni dokumentarni film, ki postavlja sodobne politike in vplivneže v vloge iz Žižkove interpretacije starogrške tragedije

Slavljena kot junakinja pogumnega odpora državni oblasti, se zdi Antigona kot priročen ideal za današnji čas.
In vendar, ali gre res za emancipatorno junakinjo, ki je dala svoj glas tistim, ki so brez njega? Ali pa je tudi ona del problema? Kakšna Antigona ustreza našemu svetu desnega fundamentalizma, klimatskih sprememb in neizmerne neenakosti?
Za Žižka predstavlja edino pot kako ostati zvest klasičnemu delu, da ga spremeni in uporabi za to, da z njim pove zgodbo, ki jo moramo slišati danes. Žižek predstavi tri različne Antigonine usode in nam s tem vrača avtentični prostor demokracije, polje različnih možnih izbir - kakšno prihodnost bomo izbrali? Ali moramo samo postati junaki ponovitev naših zgodb?
Čas je, da dvignemo skalo in odkrijemo “odvratno mrmranje življenja”, ki se skriva pod njo. Kapitalizem se bliža globalni krizi pod fasado demokracije, čas je za radikalna dejanja.
ANTIGONA – Kako si upamo! predstavlja politično dramaturgijo, ki podžiga najbolj vitalna vprašanja našega časa.