Ob torkih se boste prebujali z Boštjanom Romihom, Katjo Tratnik Jacob, Mojco Mavec in Ljubico Mlinar. Prva ura bo posvečena aktualnemu dogajanju in pregledu dnevnega tiska. Posebne svetovalne minute bodo namenjene predvsem gledalcem v zrelih letih, skrbeli bomo za (sobne) rastline ter spoznavali aktivne in energične starostnike. Vsak mesec bodo v kuharskih minutah v ospredju različne jedi, terenska ekipa pa bo potovala po Sloveniji in raziskovala zanimive zgodbe mostov. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!

V oktobrskem Opusu bomo predstavili praizvedbo nove komične opere Miši v operni hiši, skladatelja Alojza Ajdiča in libretista Vinka Möderndorferja, ter se ob tem vprašali, zakaj je komični žanr tako zapostavljen, da smo na tovrstno noviteto čakali tri desetletja. Toliko časa je namreč minilo, odkar je bila na odru ljubljanske opere uprizorjena Krpanova kobila Janija Goloba in libretista Ervina Fritza.
V drugem delu oddaje pa o opereti pri nas in zunaj naših meja, saj je bila ob praizvedbi kot uvod v novo sezono izvedena tudi Leharjeva Dežela smehljaja, prvič po uprizoritvi daljnega leta 1931.

Ekipa Avtomobilnosti se je tokrat udeležila premiere malega in poceni električnega avtomobila iz Evrope. Narejen je na novih, bistveno bolj robustnih baterijah, ki naj bi zdržale bistveno dalj časa, povrhu pa so tudi cenejše. V 248. oddaji torej med drugim predstavljamo avto, ki ima velik potencial, da elektromobilnost resnično približa tudi širšim množicam, ne le bogatejšim.

V Gledališki in koncertni dvorani Lendava bo v ponedeljek, 30. oktobra 2023, ob 20. uri državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Jezik, knjiga in umetna inteligenca. Dan reformacije je za Slovence izjemno pomemben praznik, saj je s prvimi tiskanimi knjigami slovenščina našla svoje mesto med velikimi in vplivnimi evropskimi jeziki. Ta privilegij želimo ohraniti tudi v sodobnem svetu sredi razcveta novih informacijskih tehnologij, so v predstavitvi zapisali organizatorji proslave.

Prireditev bo mogoče v neposrednem prenosu spremljati na 1. programu Televizije Slovenija.

Pol tisočletja kasneje film odkriva pot od kraja do kraja, kjer je deloval Trubar. 16 postaj na zemljevidu današnje združene Evrope.

Od rojstva do smrti, od Raščice do Derendingena, od časovne omejenosti enega človeškega življenja do večnega narodovega spomina. Pot, ki še danes, tudi s pomočjo najmodernejših potovalnih sredstev, predstavlja precejšen izziv za posameznika. Romanja med mesti, ki so pet stoletij nazaj trajala tudi po 17 in več dni. Kakšno voljo in notranjo moč je potreboval Primož Trubar, da je premagal prostor v svojem času? Trubarjevo večno delo in zgodovinski odtis njegove volje sta tokrat prikazana na malo drugačen način, skozi oči sodobnega človeka. Gre za življenjsko in realno pot, ki je pred petsto leti presegla ozki bivalni prostor naroda, ki ga je prav on z jezikom in poimenovanjem »lubi Slovenci« prvič postavil na zemljevid in v zavest Evrope.
Avtor Andraž Poschl

Po desetletju premora se vrača Festival slovenskega šansona. Festival spodbuja nastanek novih kakovostnih skladb v slovenskem jeziku. Po dveh predizborih se je deset zasedb z novimi šansoni uvrstilo v finalni večer. Nastopili bodo: Ana Maria Mitić (V našem belem hodniku), Primož Vidovič (Triptih sestre Felicite), Patricija Škof (Šanson iz tujine), Zajtrk (Jera), Andrej Tomšič (Bistro), Smaal Tokk (Dihej), Violoncelli Itinerati (Sredozemlje), Jure Ivanušič in Nordunk (Južni veter), Veronika Nikolovska (Ti si moj svet) ter Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj). Sklepno prireditev bodo vodili Tilen Artač, Višnja Fičor in Igor Velše.
Strokovna žirija v sestavi Vita Mavrič, Leon Firšt, Mia Žnidarič, Boštjan Gombač in Slavko Pregl bo podelila štiri nagrade: za najboljše besedilo, za najboljšo glasbo, za obetavno mlado avtorico ali avtorja oziroma izvajalko ali izvajalca in veliko nagrado Slovenski šanson 2023 za najboljši šanson v celoti.
Festivala slovenskega šansona, ki je projekt Prvega programa Radio Slovenija, bo na Dan RTV in bo obeležil tudi 95 let Radia Slovenija in 65 let Televizije Slovenija. Na prireditvi bosta podeljeni tudi nagradi Franeta Milčinskega - Ježka.

Varuhi narave tokrat prinašajo poglede na vrednost prosto tekoče reke Save od hidroelektrarne Brežice do meje s Hrvaško. Njen veliki pomen za biodiverziteto reke same, voda širšega območja in kakovosti podtalnice brani, realno in simbolno, drobna riba zvezdogled. Ohranitev rečne in obrečne narave Save pa utemeljejujeta varuhinja rek Andreja Slameršek in strokovnjakinja Zavoda za ribištvo Daša Zabric.
Ohranitveno kmetijstvo, v katerega ospredju so živa in zdrava tla, ima vse več uporabnikov. Ta agronomska tehnologija uvaja sodobne ukrepe za izboljšanje strukture tal in povečevanje deleža humusa v tleh, ki je temelj naravne rodovitnosti. O razmislekih, ki so vodili k spremembam v obdelavi, in o rezultatih smo poizvedeli na večji kmetiji pri Žnideršičevih v Črncu Brežicah in v dveh večjih kmetijskih podjetjih, ŽIPU Lenart v Slovenskih goricah ter v podjetju Jeruzalem Ormož SAT. Oboji pridelujejo na težkih tleh, ki so se jim z uporabo ohranitvenega načina obdelave opazno izboljšala. O bistvenem, kar razlikuje konvencionalni in ohranitveni način obdelave, o širjenju ohranitvenega kmetijstva v Sloveniji in o načrtih Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo spregovori prof. dr. Rok Mihelič z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Z uspešnimi zgledi in soudeležbo občine pa k spremembam na področju kmetovanja nagovarjajo kmetovalce tudi v občini Ormož.

Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov.

8. del: Kje je popolna energija?
Dolgo pred energijsko krizo so bili energijski tokovi na Zemlji jasno razporejeni in natančno odmerjeni – vse dokler si ljudje pred okoli 500.000 leti nismo prisvojili ognja. Sodobni človek porabi preveč energije. Nam bo uspelo odkriti neusahljiv vir energije, ki bi bil hkrati prijazen do podnebja?

42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Lucas Gries

Letos minevajo tri desetletja odkar je slovenska strokovna vinska javnost stopila skupaj in naredila preskok, kakršnega so Italijani in Francozi kot stari vinski svet gradili več sto let. Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije je namreč s svojim delovanjem oralo ledino v splošni kulturi pitja, v razumevanju vinogradništva in kletarjenja - hkrati pa prispevalo pomemben delež k višjemu nivoju ponudbe turističnih in enogastronomskih storitev, ki so bile na začetku 90-tih še precej v povojih.

Izpostavljamo kolesarski park Črne njive nad Ilirsko Bistrico, kot primer dobre prakse, kako se v sožitju z lastniki parcel in lokalno skupnostjo, razvoja kolesarke trase.

Obiskali smo Rogaško Slatino, kjer se spopadajo z močnim upadom ruskih gostov. Ustavili pa smo se tudi ob Soboškem jezeru, ki kar kliče k aktivnostim, kot so veslanje v kajakih in kanujih. Pomurje se vse bolj zaveda pomena svojih voda, ne samo term in toplih vrelcev. Več kot tretjina območja je pod Naturo 2000, tu je našla zatočišče tudi vidra, brez odlične, domače vode tudi ne bi bilo domačih specialitet, ki jih mlada generacija gostilničarjev ponuja v novi preobleki.

Uli Stietz je že peta generacija mlinarjev, ki meljejo moko v majhni vasi v bližini Stuttgarta. Na svojih poljih prideluje stara žita, kot sta pira in dvozrnica. V pekarni mlina eksperimentira z različnimi vrstami kruha. Njegova hčerka Thea, prav tako mlinarka, za družino pripravlja značilne švabske jedi: spätzle, namaz iz zelene pire in slano pecivo käsfüßle ali sirova stopala. Bere Andrej Hofer.

ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Ob noči čarovnic o tem prazniku klepetamo z ameriško pevko Hanno Mancini. Pogledamo h kraljici preobrazb, manekenki Heidi Klum, in maske znanih Slovencev. Vse o poslikavah obraza pa nam razkrije umetnica ličenja Maja Gorenc.

Dan reformacije je Slovencem še posebno ljub, saj z njim obujamo spomin na prvo slovensko knjigo in s tem začetek knjižnega jezika. Med znanimi Slovenci smo preverili, kako razumejo in praznujejo dan reformacije. Z vespo se odpeljemo v Prekmurje, kjer nas pričaka Mišo Kontrec.

Komedija o prvem starševstvu. Ko Nataša in Dominik nenadoma in po naključju postaneta starša, se morata najprej dogovoriti, ali bosta skupaj vzgajala otroka ali ne. Kmalu se izkaže, da ima Dominik nestalno službo; nekaj je obetov, vendar le na internetu, drugače pa bi rad šel v Anglijo na enoletni pisateljski tečaj. Nataša je povsem drugačna. Je odlična in nadarjena oblikovalka otroških igrač, ima stalno službo in lahko poskrbi za reden dotok denarja za vzgojo in skrb za otroka. Zadeva je torej jasna, Dominik bo ostal doma in skrbel za otroka vsaj prvo leto, Nataša bo hodila v službo in služila denar. Na videz hladen dogovor začne delovati; Dominik skrbi za otroka, a ker tega sprva ne zna, se mu dogaja vse mogoče. Tako postane povsem običajna skrb za malega Čeneka, kakor je ime dojenčku, prava bitka za preživetje. Toda ne samo to, prav Čenek je tisti, ki Dominiku odkrije različne vidike ljubezni, med drugim do Nataše, na katero začne gledati s povsem drugimi očmi …

DIARY OF A MODERN DAD / SLOVAŠKA / 2021 / TV
Režija: Jan Haluza / Scenarij: Jan Haluza, Dominik Landsman / Igrajo: Jiří Mádl, Tereza Ramba, Lukáš Hejlík, Ondřej Malý, Lucie Benesová, Andrea Hoffmannová, Robert Jasków, Ivan Lupták in drugi …

Ljubljana je dobila spomenik izbrisanim prebivalcem Slovenije. Predstavlja ga značilna črka Ć v večini njihovih priimkov. Gost oddaje je eden izmed njegovih avtorjev, vizualni umetnik Vuk Ćosić, ki že 30 let soustvarja slovensko sodobno kulturo. Z zgodovinarji tematiziramo spomenike na območju nekdanje Jugoslavije. Predstavljamo tudi roman leta v Novi Makedoniji: Skrite želje, nemirna potovanja, ki je izšel v slovenskem prevodu. Pogovarjali smo se z njegovim avtorjem in prevajalcem Vladimirjem Jankovskim.

Christopher Kerr je zdravnik v hospicu. Vsi njegovi bolniki umrejo. A vendar gre za pripoved o tolažbi in upanju. Zdravniku bolniki zaupajo svoje sanje – o preteklih razmerjih, pomembnih dogodkih, o ljubezni in odpuščanju –, ki se zdijo bolj resnične od resnice, ki vračajo smisel življenja in pomenijo prehod iz stiske v sprejemanje neizogibnega.

DEATH IS BUT A DREAM / ZDA / 2021 / Režija: Monica De La Torre