Špela Močnik Paradiž in David Urankar se bosta z vami prebujala ob sredah. Poleg prometnih minut in pravnih nasvetov bosta podajala predloge za dobre knjige, zanimive filme, »mojster« David in »gospodinja« Špela se bosta tudi podrobneje posvetila gospodinjskim nasvetom in občasno pokazala še, kako lahko sami doma izdelate kakšen kos pohištva. Razreševali bomo tudi vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa bo delila vrtne nasvete, gledalci pa boste lahko svoje znanje preizkusili v krajšem kvizu. Jutro z nami je dobro jutro!

avtor besedila: Andrej Praprotnik
avtor glasbe: Leopold Belar

Oddaja osvetli zgodovinski in glasbeni vidik najbolj znane in priljubljene slovenske božične pesmi, Glej zvezdice božje, ki jo je uglasbil Leopold Belar. Najbolj znana in priljubljena Sveta noč je nastala za božič leta 1816, in sicer v Oberndorfu pri Salzburgu in je prevedena v več kot 300 jezikov. Tudi v sodobni pop kulturi ima božična glasba posebno mesto. V pogovoru z zborovodkinjo bo tekel pogovor o današnjem dojemanju te posebne pesmi. Belarjevo melodiko označujejo kot tekočo, naravno in lahko dojemljivo. Je to skrivnost, da je prav ta pesem tako priljubljena?

Predvajali bomo enega najlepših pas de deuxov iz po vsem svetu priljubljenega baleta Hrestač, ki se odvija na božični večer in resničnost spreminja v sanje in sanje v resničnost. Koreografsko ga je postavil Youri Vámos, zaplesala pa bosta vrhunska slovenska baletna plesalca Ana Klašnja in Anton Bogov. Urednica Danica Dolinar, režija Vojko Vidmar.

Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.

Usodo naroda piše tudi vsebina njegovih loncev, vsebino loncev pa narekujejo tudi kuharske knjige, ki to vsebino na tak ali drugačen način izrazijo. Slovenska kuharica je do danes izšla v skupni nakladi več kot 200.000 izvodov in doživela 30 različnih izdaj. Z etnologom dr. Janezom Bogatajem smo se pogovorili o njenem vplivu na generacije in tudi o besednjaku, ki je pomembno vplival na konstitucijo naše nacionalne kuhinje, ki je vedno odraz socialnoekonomskega polja. Pisateljica Katarina Marinčič je Kalinškovi pripisala sposobnost opazovanja, spontano demokratičnost in prirojeno svetovljanstvo, mladi kuharski mojster Simon Pirš pa je pokazal, kako se skozi kodificirano slovensko kuhinjo izraža milenijska kulinarika.

Pred časom smo na Dobu pri Domžalah pokazali zgledno prenovo podeželske hiše. K nakupu hiše oziroma posestva sta pripadala čudovit podeželski vrt in gospodarsko poslopje zelo radodarnih dimenzij… in ravno v slednjem si je družina uredila enostavno navdušujoč dom.
Stanovanje, zasnovano pred več kot sto leti, skoraj gotovo ne more več ustrezati sodobnim zahtevam in pričakovanjem novega lastnika. Še posebej, če ga za svoj dom ureja mlada arhitekta, ki ima jasne predstave o tem, kaj želi s prenovo doseči.
Tu in tam z našimi Ambienti pokukamo še čez meje naše domovine, ampak le, če so na delu slovenski lastniki oziroma arhitekti. In ravno taka naveza nas v naslednjih minutah pelje v hrvaško Istro. Slovenski lastniki so v obmorskem mestecu skupaj s strokovnjakinjo za konservatorstvo prebudili atmosfero dragocene kulturne dediščine.

Navdihujoč portret našega izjemnega pesnika Tomaža Šalamuna, ki je živel za umetnost in je želel iskro ustvarjalnosti vžgati tudi v drugih.

Njegova umetniška vizija in življenje nam razkrivata, zakaj so bili pesniki vedno osrednji del človeške zgodbe. Več kot 50 let je bil na svoji poti popolnoma predan umetnosti in je za to včasih plačal visoko ceno. Zaradi svojih verzov, osebne karizme in srčne podpore drugim pesnikom je bil čaščen po vsem svetu, zlasti v ZDA, njegovo zasebno življenje pa so zaznamovali številni boji in zavračanje kompromisov na področju umetnosti.

Tokratni petek večer nas bo ogrel z izborom prazničnih in božičnih pesmi, ki smo jih v gostili v preteklih sezonah v predprazničnih in silvestrskih oddajah V petek zvečer.
Z nami bodo Žan Serčič, Eva Boto, Čuki, Modrijani, Kvatropirci, Nina Pušlar in Matjaž Robavs, Marko Vozelj in Mojstri, Ansambel Jureta Zajca, Poskočni, Nuša Derenda in Rok Lunaček, Rok Ferengja, Hamo & Tribute 2 Love in Retro band.

Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.

V Dunajski državni operi se je 15. oktobra 1964 pisala zgodovina. Potekala je baletna predstava Labodje jezero v koreografiji ruskega plesalca Rudolfa Nurejeva, ki je nastopil v glavni vlogi z angleško primabalerino Margot Fonteyn. Predstava je bila izjemno uspešna, občinstvo je z aplavzom priklicalo nastopajoče na oder kar 89-krat. Glasbeni dokumentarni film predstavi odlomke iz te legendarne predstave, pomen ikone baleta – Rudolfa Nurejeva – pa orišejo številni poznavalci baleta.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Na jugovzhodu Francije, v pokrajini Dofineja, živijo René Berger, njegova žena Elisabeth in njuni trije sinovi, ki skrbijo za kmetijo s kozami, ovcami, osli in več kot 450 drevesi oreha. Družina se trudi ohranjati ravnovesje med tradicijo in sodobnostjo. Pri težjih delih, kot je obiranje plodov, si pomagajo s stroji, ročno pa orehe trejo ob večerih, ko se tradicionalno zberejo vsa družina in prijatelji. Cela orehova jedrca prodajajo slaščičarnam, zdrobljena pa odpeljejo v starodavni mlin, kjer jih zmeljejo, prepražijo in stisnejo v stiskalnici. Tako pridobivajo okusno orehovo olje.

ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Lorenz Findeisen

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Vsako deseto žensko v Sloveniji prizadene endometrioza, bolezen, ki je pogosto spregledana ali pozno odkrita. Kljub hudim bolečinam, s katerimi se je spopadala 29-letna Vesna Mlinar iz Pirana, je trajalo kar šest let, preden so ji bolezen diagnosticirali. V rubriki Zdravje boste izvedeli, kako živi s to boleznijo in kakšno je zdravljenje. Kakšne so zadnje pobude društva Endozavest, s katerimi si želijo izboljšati razmere za ženske z endometriozo?

V Magnetu o tem, kako je, ko se združita glasba Balladera in moda Milana Gačanoviča – Gacha in ustvarita Neonsko srce, pa tudi o videoigri, ki je dobila svoj film in v naše kinematografe prihaja jutri.

Kar se je začelo kot preprost grob, je v 2000-letni zgodovini postalo svetovni sedež krščanstva in se razvilo v enega najbolj obiskanih muzejev na svetu z neprecenljivimi zbirkami slik, kipov, rokopisov in zemljevidov. S trirazsežnimi grafičnimi modeli v dokumentarni oddaji spoznamo zgodovino in razvoj arhitekturnih mojstrovin Vatikana, z animacijami pa tudi tiste vidike kulturnozgodovinskega in političnega ozadja, ki so bili ključni za njegov razvoj.

THE UNTOLD STORY OF THE VATICAN / Francija, Vatikan / 2020 / Režija: Marc Jampolsky

Grunge, zvrst rokovske glasbe, velja za nekakšen podaljšek panka in besa v družbi 70. let prejšnjega stoletja. Kot gibanje se je razvilo v Seattlu v ZDA in leta 1991 v le nekaj mesecih preplavilo svet. Nirvana, Pearl Jam in druge skupine so postale predstavnice generacije X. A kam je ves ta bes razmeroma hitro poniknil?

GRUNGE, A STORY OF MUSIC AND RAGE / Francija / 2021 / režija: Charlotte Blum

Nizozemska dokumentarna oddaja razkriva, kako je neprecenljiva zbirka starodavnih artefaktov pristala v središču ene izmed največjih svetovnih političnih polemik. Tik pred priključitvijo Krimskega polotoka Rusiji leta 2014 so za gostujočo razstavo v Muzeju Allarda Piersona v Amsterdamu krimski muzeji prispevali svoje največje dragocenosti. Zaklad je brez državljanstva obtičal v nizozemskem glavnem mestu - zase so ga zahtevali tako krimski muzeji kot država Ukrajina, nizozemska stran pa se je nehote znašla v vlogi razsodnika.

THE TREASURES OF CRIMEA / Nizozemska / 2021 / Režija: Oeke Hoogendijk