Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.

Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica so z izvirnimi in likovno vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije.

Marlenka Stupica, njena pokojna hčerka Marija Lucija Stupica in Marlenkina vnukinja Hana Stupica so z izvirnimi in vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. V obdobju skoraj stotih let so se zamenjali številni družbeni, politični in kulturni sistemi ter koncepti. Le en princip je neranjen preživel ves ta čas in ostal enak: pripovedovanje zgodb z najbolj domišljenimi, prefinjenimi, senzibilnimi in čutnimi ilustracijami; s podobami, ki nam lahko spremenijo dojemanje sveta. Če z njimi odrastemo, smo lahko drugačni. Ohranimo otroka v sebi in odraslosti nadenemo krila.
Dokumentarni film o pravljičarkah treh generacij in enega neskončnega polja domišljije, ki ga čas ne more postarati, nas pelje od Marlenkine kultne Sneguljčice, Rdeče kapice, Trnuljčice, Paličice, Zvezdnih tolarjev prek temačne Lenore, Pastirice in dimnikarja, Letečega kovčka in Svinjskega pastirja Marije Lucije do Hanine Rokavičke, Zajčkove hišice in Schönwerthovih pravljic.
Vse tri generacije Stupičevih so zgradile svet, vzporeden resničnemu.
Marlenka je začela slikati po vojni – v času, ko so petletke nizale rekorde, ko je bil proletarec kralj, delavka osvobojena volivka, brezrazredna družba pa cilj. V črno-beli svet je vnašala barve. V njem so preživeli kraljevske družine, prinčevi poljubi, rojenice in gradovi. Na likovni akademiji je študirala v drugi povojni generaciji, ko se je tja vpisala le peščica žensk. Tudi v času, ko je študirala njena hčerka Marija Lucija, so bile ženske na slikarstvu v manjšini. A v prvem desetletju novega tisočletja, ko se je na študij Oblikovanje vizualnih komunikacij vpisala Hana Stupica, je bilo v vse programe akademije sprejetih že več žensk kot moških.

Poleg treh umetnic je v filmu prisoten tudi Gabrijel Stupica, soprog, oče in ded, predvsem pa eden najprodornejših slikarjev modernizma. Marija Lucija je od otroštva dalje stalnica v njegovem likovnem svetu, Marlenka pa jo je upodobila v Sneguljčici, Paličici in številnih deklicah, ki zaznamujejo njen pravljični svet.
Film, v katerem nastopajo Marlenka in Hana Stupica in številni pričevalci, je nastal v Dokumentarnem programu RTV Slovenija, avtorica je Majda Širca.

Izbor popularnih skladb iz oddaje V petek zvečer

Francija ima zaradi svoje zemljepisne lege izjemno biotsko raznovrstnost. Več kot 200 filmskih ustvarjalcev se je odzvalo povabilu Yanna Arthus-Bertranda in posnelo povsem nove posnetke dih jemajočega rastlinskega in živalskega sveta v Franciji. Čudoviti posnetki prikazujejo več kot 400 različnih živalskih vrst in njihovo medsebojno povezanost, katere sestavni del je tudi človek, ki pa prepogosto pozablja na vez z naravo. Čas je, da se človek ponovno poveže z naravo in ohrani njeno biotsko raznovrstnost, ki jo je ogrozil s čezmernim izkoriščanjem naravnih virov, lovom, intenzivnim ribolovom in kmetijstvom, onesnaževanjem in krčenjem gozdov.

VIBRANT / Francija / 2023 / Režija: Yann Arthus-Bertrand

V tokratni oddaji se bomo posvetili kitajskim avtomobilskim družbam. Zanimalo nas je, kaj Kitajci menijo o dajatvah, s katerimi namerava Evropa zavirati kitajski prodor, ter kaj nas lahko kitajski inženirji naučijo oziroma katero kitajsko tehniko lahko pričakujemo v evropskih avtomobilih. Ugotavljali bomo, kaj preboj kitajskih avtomobilskih podjetij v Evropo pomeni za Slovenijo in kaj lahko Slovenci s tem pridobimo? Pika na i oddaje pa bosta dva izredna evropska avtomobila, ob katerih zardijo tudi Kitajci. Težko pričakovana Renaultova petka in električni audi, ki se v ovinkih nagiba kot motocikel.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Kako pomembna naloga za arhitekte in urbaniste je saniranje ruševin in kako so z ruševinami ravnali v preteklosti? Sanacija ruševin je pravzaprav tudi vsaka obnova v požaru razdejanih spomenikov kulturne dediščine. Kako so se prenove in ohranjanja poškodovane dediščine lotili v pariški katedrali Notre-Dame? O tem in o novicah v zvezi s še nekaj francoskimi arhitekturnimi spomeniki v tokratni oddaji Svetovno.

Grunge, zvrst rokovske glasbe, velja za nekakšen podaljšek panka in besa v družbi 70. let prejšnjega stoletja. Kot gibanje se je razvilo v Seattlu v ZDA in leta 1991 v le nekaj mesecih preplavilo svet. Nirvana, Pearl Jam in druge skupine so postale predstavnice generacije X. A kam je ves ta bes razmeroma hitro poniknil?

GRUNGE, A STORY OF MUSIC AND RAGE / Francija / 2021 / režija: Charlotte Blum

Avtistična deklica Louise je edina priča umora svoje psihologinje. Julia se čuti še bolj poklicano, da reši primer, saj se tudi njen brat že vse življenje bori z vedenjskimi motnjami. Med preiskavo se izkaže, da je ta umor povezan z umorom pogrešane sedemnajstletnice 20 let prej. Med zahtevno preiskavo pa se Novak Julii čustveno vse bolj približuje, kar opazi tudi njen partner.

VISE LE COEUR / Aim for the Heart / Francija / 2022
Scenarij: Fanny Robert, Sophie Lebarbier, Maxime Berthemy, Elodie Namer, Olivier Kohn
Režija: Vincent Jamain
V glavnih vlogah: Claire Keim, Lannick Gautry, Noémie Chicheportiche

V tokratni oddaji: MRFY, Masharik, Hauptman, Nina Kalut.
33/45 je tedenska glasbena oddaja o ustvarjalcih različnih glasbenih zvrsti, kreativnih procesih in zaodrju. Oddaja sledi dogodkom na sceni, jih napoveduje in gosti glasbenike. Predstavljen bo tudi spot tedna, ki ga gledalci izberejo na spletu. Vsako soboto zvečer na 2. programu TV Slovenija. Voditeljica: Leila Aleksandra Jelić.

Alo!Stari, zastavonoše slovenskega skate punka, so aprila 2024 v Cvetličarni s koncertom za pomnjenje zaznamovali prvih pet let delovanja. Repertoar so sestavili iz avtorskih skladb in občinstvu v razprodani dvorani servirali pristen, surov, energičen in izvenserijski nastop. Izmenjava energije med bendom na odru in obiskovalci pod njim je bila sinhrona, manjkalo ni moshpitov, stage-diveov in wall of deatha, ki so stalnica koncertov Alo!Stari, dodali pa so še nekaj presenečenj za občinstvo.
V kamere jih je ujela RTV Slovenija pod režijskim vodstvom Urške Žnidaršič.